Middlemarch

Recenzija Bukla

Založba Miš, ki je v slovenščini skompletirala prevode del Jane Austen, prve dame viktorijanskega romana, nam je sedaj s prevodom Middlemarcha ponudila še enega od vrhuncev te literature, ki je po mnenju mnogih literarnih kritikov en od največjih v angleščini napisanih romanov vseh časov. Njegovo avtorico, angleško pisateljico, novinarko in prevajalko George Eliot (1819– 1880, njeno pravo ime je bilo Mary Ann Evans, moško pisateljsko ime pa je uporabljala, da bi jo jemali resneje) v slovenščini že poznamo po njenih zgodnejših romanih Mlin na reki Floss (1860) in Silas Marner: tkalec iz Raveloeja (1861), Middlemarch, ki je izšel v osmih zvezkih v letih 1870 in 1872 pa smatrajo za njeno najpomembnejšo delo. Naslov je ime izmišljenega angleškega provincialnega mesta, kjer se v letih od 1829 (takrat je bila sprejeta reforma, ki je katolikom izboljšala položaj in jim omogočila dostop do pomembnejših funkcij) do leta 1832 dogaja roman. Glavna junakinja pa je sprva gospodična Dorothea Brooke iz spodobne, a ne elitne družine, ki jo idealistična prepričanja, s katerimi išče tudi intelektualno zadovoljitev pripeljejo k sebičnemu in natančnemu učenjaku Edwardu Casaubonu, ta pa ji ne nudi tega, česar si je želela. Nekje v bližini je glavni junak romana, mladi in idealistični zdravnik Tertius Lydgate. Ta se nesrečno poroči s precej površinsko lepotico Rosamond Vincy, ki skrbi predvsem za svoj status, obenem pa je Lydgate zaradi svojega značaja ves čas na udaru drugih zdravnikov, kar grozi njegovi karieri. Okoli dveh glavnih likov se prepletajo in zapletajo še usode drugih likov iz večinoma meščanskega razreda, pri čemer nas avtorica vse do konca drži v napetosti, komu bo uspelo najti srečo, koga pa bodo pokopale njegove slabosti. Prvovrstno branje za dolge jesensko zimske večere.

Samo Rugelj, Bukla 115

© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.