Minotaver
Benjamin Tammuz
| Založba | Celjska Mohorjeva družba |
| Leto izdaje | 2011 |
| ISBN | 978-961-218-961-7 |
| Naslov izvirnika | Minotaur |
| Leto izdaje izvirnika | 2005 |
| Prevod | Bogdan Gradišnik |
| Spremna beseda | Matej Bogataj |
| Urejanje | Tadeja Petrovčič Jerina |
mehka vezava
21 x 12,5 cm
170 g
166 strani
Tip knjige
roman
Kategorije
leposlovje > leposlovni roman
izraelsko leposlovje
Založnik o knjigi
V svojem nemara najbolj znanem romanu Minotaver nas avtor spretno pelje skozi zapleten labirint iskanja popolnosti. Zgodba o fatalni ljubezni v času hladne vojne, ki junake vodi od Bližnjega Vzhoda, do Londona in Madrida, se bere kot napet vohunski roman, bralcu pa prek zunanjih podob odstira svetle in senčne strani človekove intime. Avtor se v razmeroma kratkem delu smelo sprehaja v času in prostoru, in pred nami živo izriše podobo nekega sveta. Večplastnost pisanja se kaže tudi v četvernem zapisu, ki ga avtor vešče spleta v ariadnino nit; odločitev, ali jo bo uporabil, pa prepušča svobodi protagonista.
Recenzija Bukla
Le redko kateri roman bralca spočetka tako zavede kot Minotaver. Banalno dopisovanje med mlado študentko in njenim starejšim skrivnim oboževalcem se kmalu splete v vozel z večplastno kompozicijo. Štiri poglavja ustrezajo štirim pripovednim perspektivam. Skozi življenjske zgodbe na prvi pogled obrobnih protagonistov avtor diskretno razkriva njihovo realno vlogo v romaneskni celoti. Ne le naslov, tudi struktura romana je podobna labirintu. Med slepimi ulicami in ostrimi meandri mora bralec najti rdečo nit, ki povezuje lepo Tejo in skrivnostnega neznanca. Ta je postavljen v središče romana in s tem labirinta, čeprav s svojo pojavnostjo bolj spominja na Borgesovega Asteriona kot na mitološko pošast. Njegova pisma so polna brezkompromisne ljubezni, iz ozadja pa je moč razbrati strah pred zavrnitvijo, ranljivost in beg v ideale. Protagonist hrepeni po odrešitvi v ljubezni, ne da bi znal sam ljubiti. Tammuzev Minotaver pač ne potrebuje zidakov, da okrog sebe postavi trden labirint iz papirja.
Ana Geršak
© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.
