Molitve za ugrabljene
Jennifer ClementZaložba | KUD Sodobnost International |
Zbirka | Horizont |
Leto izdaje | 2017 |
ISBN | 978-961-6970-82-2 |
Naslov izvirnika | Prayers for the stolen |
Leto izdaje izvirnika | 2014 |
Prevod | Dušanka Zabukovec |
Urejanje | Jana Bauer |
trda vezava
22,5 x 14,5 cm
380 g
215 strani
Tip knjige
roman
Kategorije
leposlovje > leposlovni roman
ameriško leposlovje
O knjigi
V mehiških gorah si vse mame želijo, da bi se njihove hčerke rodile grde. Kajti lepe deklice ugrabijo. Nobena se ne vrne. Ko se je rodila Ladydi Garcia Martínez, je njena mama vsem oznanila, da se je rodil fantek. A preslepila ni nikogar.
Življenje v krajih, ki jih obvladuje mamilarski kartel, ni nevarno le zaradi škorpijonov, kač in letal, ki s pesticidi škropijo naselja namesto makovih polj, ampak predvsem zato, ker nima nobene vrednosti. Avtorica nam pričara svet, v katerem morajo ženske skrbeti zase, kajti možje so odšli iskat delo drugam. Zgodba Ladydi Garcie Martínez je nepozabna pripoved o prijateljstvu, odločnosti in ljubezni.
Jennifer Clement je pesnica, pisateljica ter angažirana borka za človekove pravice in svobodo govora. Izmenično živi v Mehiki in ZDA. Bila je predsednica mehiškega centra PEN, leta 2015 pa je kot prva ženska v zgodovini postala predsednica mednarodne organizacije PEN. Za roman Molitve za ugrabljene je prejela nagrade NEA – National Endowment of the Arts, Sara Curry Humanitarian Award in britansko literarna nagrado Cannongate.
Recenzija Bukla
Ameriško-mehiška pisateljica in pes nica, od leta 2015 prva ženska predsednica Mednarodnega združenja PEN, je angažirana borka za človekove pravice in svobodo govora. V slovenščini smo lahko brali njeno frag mentarno besedilo Vdova Basquiat (Lud Šerpa, 2014) o življenju slikarja Jeana-Michela Basquiata in njegove muze ter pokukali v umet niški svet New Yorka v 80. letih prejšnjega stoletja. Tokrat pa nas v družbenokritičnem romanu spretno popelje v osrčje mehiških gora, kjer člani mamilarskega kartela na velikih poljih skrivaj gojijo mak in ugrabljajo mlade deklice. »Ime mi je Ladydi Garcia Martinez, imam rjavo kožo, rjave oči in svedraste lase in podobna sem vsem dekletom, ki jih poznam. Ko sem bila majhna, me je mama oblačila v fanta in me klicala Pob,« pravi protagonistka, ki nosi ime po princesi Diani, Lady Di. Skupaj z najst niškimi prijateljicami, Paulo, Mario in Estefani, hodi v šolo, kamor so kazensko dodeljeni vsako leto drugi mestni učitelji. Želijo si biti lepe, a hkrati so lepe deklice v še večji nevarnosti. Njihove matere, zgarane mehiške ženske, morajo same skrbeti zase in v jamah za razpadajočimi hišami skrivajo hčere, saj so njihovi možje odšli na delo v ZDA in v večini pozabili na svoje mehiške družine. Stilsko izpiljen roman, kjer vsak stavek zadene neposredno v srce, prinaša več kratkih poglavij, ki podrobno opišejo intimni svet odraščajočih deklet, ki se trudijo izvleči iz kaosa družbenega dna in si zagotoviti boljše življenje.
Renate Rugelj, Bukla 140
© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.