Monine oči

Založnik o knjigi

Deklica. Dedek. In oči, ki se učijo gledati.

Mona je stara deset let in živi v Parizu. Nekega dne nenadoma za nekaj časa izgubi vid. Zdravniške preiskave ne pokažejo ničesar, toda dedek, trmast in moder star mož, se zaveda: če Moni grozi, da bo izgubila vid, potem ji je treba pokazati tisto, kar je človeštvo ustvarilo najlepšega.

Tako se vsak teden podata na tih, skoraj zarotniški opravek. Muzeji postanejo kraji iniciacije, umetnine pa govorica, prek katere se Mona uči gledati – najprej s črtami in barvami, nato z besedami, nazadnje s tišino.

Skozi dvainpetdeset umetnin roman razpira skrivnost pogleda: zakaj nas umetnost nagovarja, kako nas spreminja in kaj razodeva o nas samih. Monine oči so pripoved o dediščini čudenja in o tem, kako se življenje včasih razsvetli prav tam, kjer smo mislili, da nastopa največja temina.

Roman Monine oči nas vpelje v umetnost na podoben način, kot nam je sloviti Zofijin svet odstrl filozofijo.

Iz knjige

Dedek je tako skoval načrt … Enkrat na teden, brez izjeme, se bosta z Mono z roko v roki odpravila razmišljat o umetniškem delu – o enem samem –, najprej v tišini, da se bo neskončna radost barv in linij dotaknila njenega duha, nato pa še v pogovoru, da bosta prešla od vizualnega ugodja k razumevanju tega, kako nam umetniki govorijo o življenju in kako nam ga osvetljujejo.

o avtorju

Thomas Schlesser (1977) je francoski umetnostni zgodovinar, pisec in kustos. Je direktor Fundacije Hartung-Bergman, poučuje na École polytechnique, piše o umetnosti in deluje kot kritik ter urednik.

 Njegovo delo se giblje na presečišču zgodovine umetnosti, filozofije pogleda in vprašanja, kako umetniška dela učinkujejo na človekovo notranje življenje. Roman Monine oči je izšel leta 2024 in postal mednarodna uspešnica: doslej so ga prevedli v 39 jezikov in ga po svetu prodali v več kot milijon izvodih, ameriška knjigarniška mreža Barnes & Noble pa ga je razglasila za knjigo leta 2025. V romanu združi strokovno znanje, esejistično globino in pripovedno občutljivost ter umetnost obravnava kot izkušnjo, ki presega razlago in gledalca nagovarja neposredno.