Pojdi na glavno vsebino
Brezplačna dostava za naročila nad 29 €
041 670 666(vsak delavnik 9h-16h)
0

Možnost otoka

Michel Houellebecq
Možnost otoka
30,00 €

Ta knjiga pri nas ni v prodaji!


Naša spletna stran je namreč tudi informativne narave, podobno kot revija Bukla. Za več informacij o knjigi se obrnite direktno na založbo, ki je knjigo izdala (navedena na levi).

Povej naprej

Založba Študentska založba
Zbirka Beletrina
Leto izdaje 2007
ISBN 978-961-242-135-9
Prevod Mojca Medvedšek
Spremna beseda Mojca Medvedšek

Tehnične lastnosti
trda vezava
394 strani
Tip knjige
roman
Kategorije
leposlovje > leposlovni roman
francosko leposlovje

Založnik o knjigi

Roman Michela Houellebecqa, Možnost otoka (2005), se navezuje na utopičen epilog Osnovnih delcev: le genetska mutacija, ki omogoči nastanek nove, boljše, nesmrtne človeške vrste, lahko človeštvo odreši fizičnega in duševnega trpljenja, staranja in umiranja. Daniel, uspešen komik z razkošno vilo v Španiji in zavidljivim bančnim računom živi v histerični družbi neizprosnega seksualnega liberalizma, v kateri ni prostora za grde, revne, starajoče se, bolne in šibke. Po dveh neuspelih ljubezenskih zvezah najde novo upanje v sekti elohimistov-v njihovi obljubi večnega življenja in neskončni možnosti reproduciranja užitkov...Zgodba \"našega časa\" se prepleta s poglavji komentarjev dveh klonov, Daniela 24 in Daniela 25, dva tisoč let kasneje, ko začnejo neoljudje  v želji po ustanovitvi nove človeške skupnosti, kjer bo telesni stik spet mogoč, zapuščati svoja varovana bivališča.

Kontroverzni francoski pisatelj Michel Houellebecq (1958), po poklicu inženir agronomije, je bil v Franciji relativno neznan avtor, dokler ni s svojim drugim romanom z naslovom Osnovni delci (1998), za katerega je dobil nagrado IMPAC, dodobra razburil kritiško in bralno javnost. Čeprav gre za avtorja izrazite avtofikcije, se v svojih romanesknih konstruktih ukvarja z ostrim in balzacovsko natančnim popisovanjem družbe in njenih gnojnih ran iztekajočega se dvajsetega porajajočega se enaindvajsetega stoletja. Njegov zadnji roman, Možnost otoka (2005) je preveden v številne svetovne jezike in nagrajen z literarno nagrado Prix Interalle (2005).

Recenzija Bukla

Houellbecqov četrti roman Možnost otoka je obenem satiričen prikaz sodobne zahodne družbe in znanstvenofantastična postapokaliptična vizija sveta, ki ga naseljujejo »neoljudje«, nekakšne klonirane reinkarnacije ljudi, ki so kot vrsta že skoraj izumrli. Delo je napisano kot dialog med življenjsko zgodbo Daniela1 in zapiski Daniela24 in 25, njegovih daljnih naslednikov, ki to zgodbo nenehno prekinjajo.
Prvi spomini Daniela1, ki jih deli z bralci, so tisti na začetek njegove kariere komika, ko je kot sedemnajstletni mladenič zabaval turiste na morju. Glavnina zgodbe pa pripoveduje o njegovem »zrelem« obdobju, ko je dosegel vrhunec tako na profesionalnem kot intimnem področju. A niti slava in bogastvo niti iskrena ljubezen ga niso obvarovali pred naraščajočim valom tesnobe, ki ga je sprožila šele nakazujoča se starost. Za hip se ji je izmaknil v omamni erotični pozabi z mlado lepotico, ko pa se je ta razblinila, je treščil v globine nesmisla. Pred koncem življenja, ki ga je končal s samomorom, je vstopil v bizarno sekto, za katero se izkaže, da je naredila prve korake h kreaciji neoljudi.
Avtobiografska razmišljanja Daniela1 so značilna houellbecqovska zmes. Cinično razgaljanje plehkosti zahodne družbe, predvsem njenega nebrzdanega potrošništva in nedorasle obsedenosti z večno mladostjo, se stopnjuje do provokativnih, politično nekorektnih stališč, ki so tokrat »upravičena« s protagonistovim poklicem satiričnega komika. Ob mesenih opisih najrazličnejših erotičnih doživetij in fantazij, ki so res gosto posejani po besedilu, se občasno znajdejo sentimentalna razmišljanja o naravi ljubezni. Futuristična vizija sveta pa nastopa kot logična posledica sodobnih znanstvenih predpostavk.
Zanstveno(fantastično) idejo o nekakšnem kloniranju, ko »izgotovljen« posameznik pri osemnajstih letih nasledi svojega genetsko identičnega predhodnika, ko ta naredi samomor, lahko razumemo kot inverzno obliko vere v reinkarnacijo. Cilj slednje je doseganje nirvane in s tem prekinitev kroga vedno novih utelešanj, ki so razumljena kot kazen in prekletstvo. Nasprotno pa zahodnjaška različica nesmrtnosti večno življenje poklanja prav telesu, medtem ko je »duh« vedno bolj okleščen. Neoljudem v romanu Možnost otoka je tako na eni strani sicer prizanešeno trpljenje, a tudi solze, smeh in ljubezen ostajajo zanje nerazumljiva skrivnost barbarskih prednikov. Ta ogolelost duha se odraža tudi v slogu zapiskov Daniela24 in 25, ki je skop in neoseben.
Kot avtor pokaže v zares duhovitem prikazu sekte elohmistov – ki jo Daniel1 sprva raziskuje iz gole radovednosti, pa tudi dolgočasja, potem pa se vse globlje pogreza vanjo –, je ­hrbtna stran kulta zdravja, večne mladosti in zapovedanega uživanja, narcisistična osredotočenost nase in nezmožnost vzpostavitve pristnega stika. Tako je izolirano, asketsko življenje neoljudi pravzaprav do skrajnosti prignano bistvo sodobnih kapitalističnih družb.

Maša Ogrizek

© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.

Sorodne knjige

Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...