Na slepo

Recenzija Bukla

Roman priznanega tržaškega pisatelja Claudia Magrisa je gosto pisana, kaotična pripoved shizofreničnega bolnika. Ta po t. i. metodi prostih asociacij »na slepo« zajema posamezne izseke tako iz svojega realnega izkustva kot iz življenja prisvojenih identitet, paranoidnih idej, fiktivnih zgodb ... in jih neselektivno polaga pred bralca. Že po nekaj straneh se tako znajdemo izgubljeni v blodnem labirintu raznoterih dogodkov: Goli otok, Dachau, kraljevanje nad Islandijo, davna britanska kolonija v Tasmaniji ... Zaradi odsotnosti jasnih časovno-prostorskih koor­dinat, ki bi nam omogočile nagrmadeno besedno gmoto urediti v smiselno pripoved, in odsotnosti trdne referenčne točke, s pomočjo katere bi razlikovali resnično od umišljenega, je tudi bralska izkušnja poudarjeno shizofrena. In čeprav »ne more nihče bolje pripovedovati o življenju nekega človeka kakor on sam«, je obenem res, da svojega življenja »ne morem videti«. Metapozicija je nemogoča. In to še toliko bolj velja za zgodovino, o katere norosti oziroma slepoti pripoveduje roman. 

Maša Ogrizek

© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.