Naslada

Recenzija Bukla

Zgodba romana je skopa in je osredinjena na podajanje pustega, izpraznjenega vsakdana moža in žene, direktorja in gospodinje, ter njunega sina edinca. Središčni motiv je neskončno, mučno ponavljanje njunega spolnega odnosa, zaznamovanega z vulgarnostjo, agresijo in ponižanjem. V Nasladi seksualnost ni prikazana kot polje človekove svobode, kot transgresija, prečkanje individualnih in družbenih omejitev, temveč prav nasprotno, kot njihov natančen ustreznik. Pisateljica pokaže na soodvisnost socialne, politične in intimne sfere. V družbi, kjer pohlepna manjšina ropa brezpravno in razčlovečeno večino; kjer so ljudje ujetniki blaga, ki se kopiči v samopostrežnih trgovinah; kjer je narava grozljivo bičana od ljudi, praznih življenja, in v kateri je mož lastnik, gospodar in upravljalec svoje žene, je seks lahko le akt moči, dominacije in zlorabe.
Glavna \"junaka\" romana, mož in žena, Herr-Mann (Gospod-moški) in Gerti nista (književni) osebi, ampak prototipa. Ploskovitost likov, njihova nestvarnost pa ni posebnost Naslade, marveč je značilnost pisanja Elfriede Jelinek. Pisateljice namreč, kot pravi sama, ne zanimajo individualne izkušnje, ampak splošna družbena raven. V svojih delih ozavešča kulturno opredeljenost posameznika in njegovih zaznavnih in vedenjskih vzorcev. Medij, v katerem razbira odtise in zrcalne odbleske teh mehanizmov, pa je jezik v vseh pojavnih oblikah.
Avtorica svoje pisanje namerno odpira vdoru klišejskih besednih zvez, jezikovnih fraz, pregovorov in rekov, pa tudi različnim diskurzom popularne kulture - novinarskemu žargonu, reklamam, priročnikom, pogrošnim romanom ..., ki jih bere kot kolektivno nezavedno našega časa. V romanu Naslada kar mrgoli satirično spremenjenih citatov iz literarnih in filozofskih del. Izčrpavajoče ponavljajoča se penetracija je ubsedena na brezštevilne načine, v vseh pa odzvanjata patriarhalnost in seksizem. Avtorica obsesivno kopiči, ponavlja in sprevrača besede, da bi razkrila njihove zasute pomene, in tako vztrajno gladi jezik po površini, da sam izpove resnico, razkrije skrito ideologijo, ki jo nosi v sebi.
Naslada je zahtevno in naporno branje. Dvodimenzionalnost oseb in odsotnost psihološke motivacije zožujeta možnost identifikacije, avtorica pa s hladnim, ciničnim tonom ne ponuja niti sočutnega pripovedovalca, s katerim bi se bralec lahko poistovetil. Roman ima poudarjeno politično noto; njegovo glavno sporočilo je, da je spreminjanje utečenih vzorcev nemogoče brez korenitih družbenih sprememb. Iz te perspektive je mogoče interpretirati  tudi konec romana, ko žena umori svojega sina. Otrok je vseskozi navzoč zgolj kot simbol reproduciranja obstoječega stanja, zato njegov umor lahko razumemo kot obupan poskus prekinitve večnega vračanja enakega.

Maša Ogrizek

© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.