Ne zapusti me nikdar

Recenzija Bukla

Po nedavno v slovenščino prevedenem delu Ko smo bili sirote je tu že Ishigurov zadnji roman Ne zapusti me nikdar, ki je bil lani v ožjem izboru za Bookerjevo nagrado. Zgodba se dogaja v podeželski, na videz mirni in prijetni angleški šoli konec devetdesetih let. Spremljamo odraščajočo drzno učenko Kathy H. in njene prijateljice, za izobrazbo katerih s trdo roko skrbijo učitelji, ki si prizadevajo, da bi postale natanko take, kakršne potrebuje zunanji svet. Pri tem je poseben poudarek namenjen razvoju njihovih umetniških talentov - ne brez razloga, saj se izkaže da ima izoliranost učencev oz. odsotnost njihovih staršev globlji pomen, ki se izteče v podobno utopistično alegorijo, kot smo jo lahko lani videli npr. v filmu Otok. S tem romanom je Ishiguro napisal svojevrstno različico Huxleyjevega Krasnega novega sveta, na prvi pogled nežno in idilično, a pod površino nič manj brutalno kritiko brezsrčne družbe tehnološkega napredka.

Samo Rugelj

© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.