Neron, krvavi pesnik
Dezső KosztolányiZaložba | Cankarjeva založba |
Zbirka | Moderni klasiki |
Leto izdaje | 2008 |
ISBN | 978-961-231-665-5 |
Prevod | Marjanca Mihelič |
Spremna beseda | Marjanca Mihelič |
trda vezava
24,5 x 15,5 cm
247 strani
Tip knjige
roman
Kategorije
leposlovje > leposlovni roman
madžarsko leposlovje
Založnik o knjigi
Klasični srednjeevropski roman prve polovice XX. Stoletja je bil objavljen leta 1922.
Kosztolanyi, mojster preciznega izražanja, je naslov izbral s premislekom. Kasnejše izdaje so mu pridajale še ime glavnega junaka in naslov raztegnile v Neron, krvavi pesnik.
Seveda Neron, glavni lik v romanu, ni prvenstveno znan kot pesnik, vendar avtorju izbira, da diktatorja opazuje s tega gledišča, omogoča, da ga prikaže kot častihlepnega diletanta, kar je bil Neron tudi kot politik. Obkroža ga korupcija in pohlep, ki zaznamuje tudi njegove bližnje, celo učitelja Seneko.
Liki so osamljeni in zaprti v svoj lastni svet brez čustev in upanj. Edina izjema je Britanikus, edini resnični pesnik med stremuhi. Ko ta umre, se pred nami ponovi že znana zgodba: ko slavljena povprečnost sreča genija, ga mora pokončati, da njena slava ne mine.
Recenzija Bukla
Eden najbolj znanih in plodovitih madžarskih literarnih ustvarjalcev, ki ga v slovenščini spoznavamo prvič, je v pričujočem romanu ustvaril literariziran portret rimskega cesarja, ki se je v zgodovino zapisal kot tiran, preganjalec kristjanov in ekscentrik, nekateri viri pa ga označujejo kot norca, ki naj bi, medtem ko je Rim zajel hud požar, igral na liro in pel. Kosztolányi Nerona prikazuje kot šibkega človeka, ki prestol zasede potem, ko je umorjen cesar Klavdij, ki je Nerona posvojil in imenoval za svojega naslednika. Mladi Neron se kot cesar ne znajde najbolje in se po nasvet pogosto zateče k svojemu vzgojitelju, velikemu antičnemu literatu Seneki. Njegove agonije se vse bolj stopnjujejo, dokler ne napiše prve pesnitve in ga pesnikovanje povsem posrka vase.
Polona Prodnik
© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.