Neskončen stolp želv

Recenzija Bukla

Pet let po veliki uspešnici Krive so zvezde se John Green, velemojster mladinskih romanov (pogosto križancev med mladinskim in odraslim leposlovjem: Lažna mesta, Kdo si Aljaska, Katherine, Katherine …), vrača z novo zgodbo. Tokrat je glavna junakinja 16-letna Aza, bistra in prikupna najstnica, ki živi sama z mamo in vse pogosteje doživlja trenutke, ko ji lastne misli uidejo izpod nadzora in jo potegnejo v neustavljiv vrtiljak obsesije in tesnobe. Njena neustrašna prijateljica Daisy jo zvleče v raziskovanje skrivnostne milijarderjeve smrti, kar jima poleg nekaj denarja prinese tudi veliko preizkušenj. Nepričakovana avantura obudi nekatere simpatije, Aza svoj občutek zapuščenosti deli z milijarderjevim sinom, a hkrati se pod vprašaj postavi tudi dolgoletno prijateljstvo. Na vseh poteh pa so tukaj, nekje čisto blizu, tudi Azini strahovi in vsiljene misli, ki jim sama reče kar »miselna spirala«. Če bi jo potlačila z zdravili, bi bila potem drugačen človek? Štiridesetletni avtor, ki se poleg pisanja ukvarja še z vloganjem, urednikovanjem, igralstvom in poučevanjem, iskreno priznava, da se večkrat počuti nerazumljenega in da pogosto trpi za obsesivno-kompulzivnimi motnjami, zato lahko v romanu pričakujete dovolj veliko stopnjo realizma, ki ob odlični spremni študiji psihiatrinje in terapevtke Brede Jelen Sobočan razsvetli mnoga vprašanja o odraščanju, kompleksni naravi človeka in medsebojnih odnosih.

Renate Rugelj, Bukla 142

© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.