Pojdi na glavno vsebino
Brezplačna dostava za naročila nad 29 €
041 670 666(vsak delavnik 9h-16h)
0

Nespečnost

Pripovedovanje v 31 spominjanjih
Vinko Möderndorfer
Nespečnost
20,45 €

Ta knjiga pri nas ni v prodaji!


Naša spletna stran je namreč tudi informativne narave, podobno kot revija Bukla. Za več informacij o knjigi se obrnite direktno na založbo, ki je knjigo izdala (navedena na levi).

Založba Cankarjeva založba
Leto izdaje 2006
ISBN 961-231-534-5

Tehnične lastnosti
trda vezava
181 strani
Tip knjige
roman
Kategorije
leposlovje > leposlovni roman
slovensko leposlovje

Povej naprej

Recenzija Bukla

Bukla: V najnovejšem romanu Nespečnost pripovedovalčeva pretekla erotična razmerja prikazujete ironično in z distance, Nina pa se ga močno dotakne, ga zaznamuje in v njegov svet vnese bolečino in nespečnost. Samo zato, ker se izkaže, da nima popolne seksualne nadvlade nad njo, ker ne more sprejeti njene svobode? 


V. Möderndorfer: Tudi zato. Pa vendar ne samo zato. Junak romana Nespečnost sreča Nino v prelomnem trenutku svojega  življenja. Nina mu pomaga, da preživi. Hkrati pa je Nina posebna ženska. Na videz svobodna, vendar je tudi ona v nekakšni življenjski krizi. Skratka: srečata se dva človeka, ki drug drugemu, vsak na svoj način, pomagata preživeti. Res pa je tudi, da junak vsa svoja pretekla ljubezenska (erotična) razmerja podoživlja skozi ironijo. Ironija nas rešuje pred norostjo.

Bukla: Nespečnost kot vizija pripovedovanja se sklada s pripovednim postopkom, ki temelji na ponavljanju, stalnem vračanju k mučnim vprašanjem in odpiranju starih ran. Bralec ima občutek, da je \"junak\" (ki sicer ni več rosno mlad, bil je tudi že dvakrat poročen) prvič na taki preizkušnji, da skozi ponavljajoče se podobe in obraze odkriva novo, dotlej neznano resnico stvari. Ni to nekoliko nenavadno?

V. Möderndorfer: Glede na to, da roman Nespečnost ni fabulativne narave, da ga ne drži pokonci narativnost zgodbe, pač pa brskanje po junakovi notranjosti, brbotanje misli, iskanje nekakšne notranje resnice, odkrivanje vzrokov in analiza posledic itd., si je bilo treba izmisliti nekakšen dramaturški okvir, ki bo omogočal takšno opisovanje. In nespečnost, kot posebno vročično stanje, omogoča junakovo neprestano vračanje, asociativno preskakovanje … Nespečnost ni samo stanje duha, je tudi zgodba, dramaturgija in logika, ki omogoča pripoved.

Bukla: Prvoosebni pripovedovalec je \"postnaturalistično\" zaznamovan. Njegovi predniki so pustili močan pečat v njegovem življenju (nespečnost podeduje od deda), on je tisti, ki na nek način ponavlja njihove življenjske zgodbe. Vse, kar določa današnjega človeka, se tako umika zgodovinski resnici, genetiki in se razrašča okrog zgodb, ki so kljub svoji neoprijemljivosti edina prava resničnost ...

V. Möderndorfer: Upam, da je v romanu jasno, da ne gre zgolj za genetiko. Res je, da je genska osnova, ne samo posameznika, ampak tudi naroda, zelo važna zadeva, še bolj pomembna pa je vsekakor preteklost, ki jo vsak posameznik kot nekakšno obvezno prtljago dobi od svojih staršev, prednikov … To so nekakšne zgodbe, drobci podob, ki nam jih naložijo na rame in jih potem živimo deloma tudi kot svoje. Preteklost, ki ni naša, postane naša in nas obremenjuje. To, da je bil junakov ded kot informbirojevec zaprt na Golem otoku, junaka romana Nespečnost v resnici ne bi smelo prav nič brigati, to ni njegova preteklost, to ni njegovo življenje …, vendar kljub vsemu v svojem življenju ne more prek zgodb, ki niso njegove. Preteklost nas zasužnjuje, še posebej preteklost, ki ni bila razčiščena, ki ni doživela katarze, in se zdaj seli iz roda v rod kot nekakšna krivica. Tudi narodi poznajo takšne obvezujoče slike iz preteklosti. Med značajem posameznika in značajem naroda pravzaprav ni kake velike razlike.

Bukla: Nina na koncu rodi malo punčko, ki ima dva potencialna očeta. Zdi se, da rojstvo v \"junaku\" prebudi zelo močna čustva ljubezni do novorojenega otroka, čeprav se potrjuje in deluje v svetu moči in nadvlade (tudi seksualne) in imamo občutek, da ne dopušča možnosti prave (enakovredne) ljubezni. Je potem očetovska ljubezen lahko tista prava, resnična, ali pa je rojstvo samo začetek nove (edine resnične) zgodbe, ki je v samem začetku določena in zaznamovana z zgodbami iz preteklosti?

V. Möderndorfer: Roman Nespečnost je roman o štirih generacijah. Tri generacije so obremenjene s slikami preteklosti (vojne, revolucije, taborišča). Otrok, ki se je rodil, je četrta generacija. In upam, da je to tista generacija, ki se ne bo več spraševala o podobah svojih prednikov in bo, končno, zaživela svobodno. Junak romana si želi prav to. In zato je ljubezen do otroka, ki prihaja, ki vstopa v svet, posebno označena. Večja je. Največja je. Najpomembnejša. Otrok je katarza. Odrešitev. Mir. Po dolgi nespečnosti (ki ni bila samo osebna, temveč tudi narodna) – končno spanje! 

Eva Vrbnjak

© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.

Sorodne knjige

Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...