Noč v Čilu

Recenzija Bukla

Čilenski pisatelj in pesnik (1953–2003) je doživel usodo mnogih ustvarjalcev, med evropskimi žanrskimi pisci je v zadnjem času tak tudi Stieg Larsson, ki jim je cena začela strmo rasti šele po njihovi smrti. Pravi hit je postal predvsem angleški prevod njegovega najbolj kompleksnega dela, petdelnega apokaliptičnega romana 2666 (zelo cenijo tudi Divje detektive), ki prek različnih likov ter z zgodbami znotraj zgodb, obravnava patologijo 20. stoletja. V prihodnjih letih se ga lahko nadejamo tudi pri nas, pred tem pa je tu prvi slovenski prevod njegovega dela, kratki roman iz leta Noč v Čilu iz leta 2000, v katerem je glavni junak ostareli jezuit Sebastian Urrutia. Ta pred poslednjo sodbo skozi prvoosebno pripoved v enem večeru rekapitulira svoje življenje ter se kot lastni zagovornik brani pred tožnikom, ki ga v podobi ostarelega mladeniča predstavlja kar on sam. Izbrušen monolog, v katerem se razkrijejo tudi duhovnikova razočaranost nad neuresničenimi umetniškimi ambicijami, potlačena homoseksualnost in zakrivanje oči pred nasilnim političnim
režimom. 

Samo Rugelj

© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.