Non-Oui
Lidija DimkovskaZaložba | Modrijan |
Zbirka | Bralec |
Leto izdaje | 2019 |
ISBN | 978-961-287-111-6 |
Naslov izvirnika | No-Ui |
Prevod | Aleš Mustar |
Urejanje | Mija Longyka |
mehka vezava
20 x 13 cm
250 g
216 strani
Tip knjige
roman
Kategorije
leposlovje > leposlovni roman
makedonsko leposlovje
Založnik o knjigi
Slovenskim bralcem je zdaj poleg Skrite kamere in Rezervnega življenja na voljo tudi tretje prozno delo ene najboljših sodobnih makedonskih pisateljic Lidije Dimkovske – roman Non-Oui. To je dokumentarno-fikcijska pripoved o življenju dalmatinskega dekleta, ki se konec druge svetovne vojne zaljubi v vojaka fašistične okupatorske vojske, se iz rodnega Splita preseli k njemu na Sicilijo in se z njim poroči. Napisan je kot dnevniška pripoved v obliki dialoga med babico Nedjeljko z vzdevkom Non–Oui in vnukinjo z istim imenom. Pogovarjata se v babičinem maternem jeziku, ki se ga je izmed vseh družinskih članov naučila le vnukinja, dogodki pa se odvijajo v nelinearni strukturi in zajemajo daljše obdobje med letoma 1938 in 2016. Dogajanje se seli iz preteklosti v sedanjost in nazaj. Slikovit pogovor s čarom spokojne enostavnosti odkriva življenji dveh različnih žensk in globoko medgeneracijsko vez. Razmišljata o medkulturni ljubezni, zasebnem življenju in družini, pa tudi o širšem družbenem življenju, o vojni, fašizmu, politiki, nestrpnosti do tujcev, migracijah, o tem, da se zgodovina ponavlja. Smo priče zgodbi o Evropi, kakršna je bila in kakršna je, tako v osebnem kot v kolektivnem življenju.
Recenzija Bukla
Dve ženski, babica in vnukinja, obe Nedjeljki, dve povsem različni generaciji, a ena velika rodbinska povezanost in prepletenost z nevidnimi nitmi ljubezni – to je središče tega romana, sestavljenega v obliki dnevniških zapiskov obeh žensk. Iz njih spoznamo najprej babičino zgodbo, ki se je zaradi ljubezni že v mladosti preselila na Sicilijo in tam ostala vse življenje, vez z domovino pa je v svojem maternem jeziku kasneje ohranjala ob pogovorih z vnukinjo. Ko je bila babica še živa, sta veliko klepetali o njenem otroštvu, odraščanju med drugo svetovno vojno, o času, ko so se skrivali pred bombnimi napadi v tesni kleti sredi Splita in občasno za priboljšek pojedli kakšno italijansko konzervo. Babičino pripovedovanje je prežeto s hrepenenjem, ki pa ždi tudi v vnukinji. Zdi se, da je prav to ena od tistih vezi, ki ženski prepleta med seboj in ohranja dialog med njima tudi še dolgo potem, ko babice ni več na tem svetu … Izvrsten roman, v katerem odlična in večkrat nagrajena pisateljica spretno prepleta sedanjost in preteklost, bralca posrka vase zaradi doživetosti pripovednega toka in močnega čustvenega naboja upodobljenega.
Vesna Sivec Poljanšek, Bukla 148
© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.