| Založba | Sanje |
| Zbirka | Sanje. Roman |
| Leto izdaje | 2014 |
| ISBN | 978-961-274-287-4 |
| Naslov izvirnika | Otac |
| Leto izdaje izvirnika | 2010 |
| Prevod | Aleksandra Rekar |
| Urejanje | Tjaša Koprivec |
mehka vezava
20 x 12,5 cm
200 g
160 strani
Tip knjige
roman
Kategorije
leposlovje > leposlovni roman
biografije in spomini > avtobiografija
bosansko leposlovje
Založnik o knjigi
Očeta je žanrsko težko opredeliti: morda je roman, morda esej, morebiti so to spomini. Četudi je pisan po pravilih leposlovja, nič, o čemer Jergović pripoveduje, ni fikcija. Oče je nekakšna kratka zgodovina geopolitičnega prostora in tragedij, ki so avtorja pretresale od vekomaj, tako na osebni in družinski kot na nacionalni in kolektivni ravni. Pripoved, ki se začne dan po smrti pisateljevega očeta, je razmišljanje o minevanju, prepleteno z njegovimi spomini na otroštvo v Jugoslaviji sedemdesetih let, mladostništvo v osemdesetih in vojne na Balkanu v devetdesetih. S pripovedovanjem o očetu in širši družini Jergović namreč osvetli nekaj usodnih in absurdnih preobratov krvavega razpada Jugoslavije.
Neobičajno, vznemirljivo in čustveno pisanje, popolno nasprotje vsemu, kar je eden najbolj branih sodobnih avtorjev z območja nekdanje Jugoslavije do zdaj napisal, je delo, v katerem Jergović bralca spusti najgloblje v svojo zasebnost. Govori o narodnostnih in osebnih izdajah, o bližini in zidu med očetom in sinom, o odpuščanju in neodpustljivem, o umiranju od tesnobe in strahu. Mestoma podoben zgodnji Handkejevi prozi je Oče kot kirurški poseg, ki ga avtor izvaja na sebi, v živo.
Recenzija Bukla
Jergovića (1966), v Sarajevu rojenega hrvaškega pisatelja, pri nas že dobro poznamo po prevodih njegovih romanov pa tudi esejev. Zdaj smo v slovenščino dobili še njegovo mešanico teh dveh žanrov, avtobiografski roman Oče iz leta 2010, ki ga je avtor začel pisati neposredno po očetovi smrti. Redkokdaj mi pride pod roko knjiga, s katero se tako zlahka poistovetim po samo nekaj straneh, kot se mi je to zgodilo pri tem delu. Delno družinska kronika in kopanje po lastni preteklosti in značajih in dejanjih svojih staršev, predvsem očeta, delno pa občutljivo in inteligentno izpisan osebni leksikon (post)jugoslovanske mitologije in družbenopolitične realnosti je roman Oče sicer kratko, a tako intenzivno izpovedno delo, da bo vse, rojene pred letom 1970, v trenutku pognalo v lasten vrtinec spominov, iz katerega bodo le težko ušli tudi še po tem, ko bodo odložili knjigo. Na eni strani so to duhovite podrobnosti iz najstniškega življenja v času socializma, kot denimo to, kakšen je bil pravi pristop pri zauživanju Evrokrema, priljubljene jugoslovanske čokoladno-lešnikove kreme, na drugi strani pa smrtno resna (psiho)analiza hrvaškega naroda in iskanje vzrokov za vzpon ustaša Anteja Pavelića. Ta je z Neodvisno državo Hrvaško aprila 1941 ustvaril tudi morilski režim, ki je, tudi s koncentracijskimi taborišči, kot je bil Jasenovac, kmalu začel s kampanjo množičnega morilskega uničevanja srbskega, judovskega ter romskega prebivalstva na svojem ozemlju. Oče je roman, s katerim Jergović brezkompromisno odkriva tako družinsko kot hrvaško preteklost.
Samo Rugelj, Bukla 104
© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.
