Odprla sem oči in šla k oknu

Recenzija Bukla

Möderndorferjev nov roman je spet eden literarnih prikazov izpraznjenosti in čustvene otopelosti sodobnega človeka, ki tudi v partnerski zvezi vztrajno ohranja svoj individualizem in srečo vzporeja z materialnim ugodjem, vendar se pri tem stvari skoraj praviloma zalomijo. Mlad par stoji med dvojnim breznom – za neizživeto mladostjo in pred monotono prihodnostjo. Brez spominov. Brez vizije. Toda v zgodbo se vmeša prototip bohemskega Adonisa, ki (splošne kapitalistične) vrednote postavi pod vprašaj. Ne gre za klasični ljubezenski trikotnik, pač pa še ne polnoleten mladenič prevzame učiteljsko in posredniško vlogo, ko zdolgočasenemu paru »odpre oči« in jima prevetri ustaljeno življenje. Dogajanje je skrčeno na nekaj dni, ki jih Tjaša in Tadej preživljata v počitniški rezidenci na morju. Menjavanje moške in ženske perspektive situacijo vselej zrelativizira in na koncu pretenta še bralca, ki se znajde med resničnostjo in sanjami.

Tanja Petrič

© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.