Ostani z mano, duša moja

Recenzija Bukla

Z novim romanom se Šarotar vrača k prekmurskim ravnicam, od koder izhaja. Delo, ki je izšlo v okviru projekta EPK – Maribor 2012, je za naš prostor pomembno tudi zato, ker je ob knjižnem jeziku zapisano tudi v porabskem narečju. Kot pove zapis na zavihku, je posvečeno prekmurskemu fotografu judovskega rodu Juliusu Schönauerju, ki je bil leta 1944 deportiran v Auschwitz, kjer je umrl. Njegova usoda se razkriva postopoma, prek naključnega srečanja dveh ranjenih duš, Ele in neimenovanega prvoosebnega pripovedovalca, prav tako prekmurskega juda. Kljub grozotam, ki sta jih doživela, je roman izpisan z izjemno lirično mehkobo in toplino, ki prežema oba protagonista, pa čeprav odtlej nenehno iščeta in hrepenita po vnovičnem prebujenju duše ter se hkrati bojita, da je v njiju zamrlo vsakršno čutenje.

Kristina Sluga, Bukla 74-75

© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.