Pojdi na glavno vsebino
Brezplačna dostava za naročila nad 25 €
041 670 666(vsak delavnik 9h-16h)
0

Pelji svoj plug čez kosti mrtvih

Olga Tokarczuk
Pelji svoj plug čez kosti mrtvih
27,96 €

Ta knjiga pri nas ni v prodaji!


Naša spletna stran je namreč tudi informativne narave, podobno kot revija Bukla. Za več informacij o knjigi se obrnite direktno na založbo, ki je knjigo izdala (navedena na levi).

Povej naprej

Založba Cankarjeva založba
Zbirka Vilenica
Leto izdaje 2014
ISBN 978-961-282-008-4
Naslov izvirnika Prowadź swój pług przez kości umarłych
Leto izdaje izvirnika 2009
Prevod Jana Unuk
Urejanje Andrej Blatnik

Tehnične lastnosti
trda vezava
20,5 x 14,5 cm
420 g
244 strani
Tip knjige
roman
Kategorije
leposlovje > leposlovni roman
poljsko leposlovje

Založnik o knjigi

Roman raste iz protesta proti temu, da ljudje ubijajo živali za zabavo ali korist, ta osrednja problematika pa je spretno vkomponirana v kriminalko, ki prerašča v jedko družbenokritično satiro ali celo moralni triler, kot ga je poimenovala avtorica, ki naj bi v bralcu zbujal moralno nelagodje. Junakinja knjige Janina Duszejko, borka za pravice živali, ki se je naselila na samoti v Sudetih v bližini češke meje, je v zagrizenem sporu z vaško druščino lovcev, s katerimi so v navezi tudi lokalne oblasti. Dogajanje se zaplete, ko se začno v okolici vrstiti nepojasnjeni umori. Zdi se, kot bi se preganjane živali same maščevale svojim krvnikom.

Recenzija Bukla

Janina Dušejko, učiteljica angleščine, prevajalka pesnika Williama Blaka in zaprisežena vegetarijanka, se v svojih »zgodnjih poznih« letih, ko izgubi še zadnje iluzije o človeštvu, iz urbanega sveta umakne v zaostalo hribovje na poljsko-češki meji, kjer proučuje astrologijo in živi – skupaj z živalmi – kolikor se le da naravno, a hkrati precej eskapistično življenje. Življenje, ki temelji na življenju in ne smrti, kot to velja za mesojedce. Življenje, ki življenje spoštuje in ga ne jemlje.

Sredi niča in ničesar kar naenkrat začnejo izginjati ljudje. Vsi starejši moški blizu moči. Vsi povezani z lovskim društvom in organiziranim pobijanjem živali. Vsi bolj ali manj zavaljeni in pogosto alkoholizirani. Vsi, od župana do župnika, brez kančka etike in od odnosa do soljudi. Kaj šele do sobitij. Živali.

Gospa Janina, ki ji kljub lahkotno argumentiranemu ljudomrzju – človeštva res ni težko sovražiti; to je pač prvi zares iskreni korak v humanizem – uspe okoli sebe zbrati skupino prijateljev in somišljenikov, je bila z vsemi izginulimi, za katere se izkaže, da so bili tako ali drugače umorjeni, v površnih stikih. Pri vsakem izmed umorov je sumljivo, preveč sumljivo blizu. Po vsakem umoru na lokalno, do obisti skorumpirano policijsko postajo pošlje pismo. Policistom poskuša dopovedati, da so se živali, ki jih lovci serijsko pobijajo, uprle. In res: pri vsakem izmed najdenih trupel je ogromno živalskih sledi. A policisti imajo gospo Dušejko, nezadržno borko za pravice živali v okolju, kjer lov velja za »moškost«, za noro in se ji posmehujejo v obraz.

Serija umorov v nepojasnjenih okoliščinah pa se nadaljuje. Ker se v pozabljeni vasici ves čas izmenjujejo nenavadni obiskovalci, je osumljenih veliko. Prelepo napisano in prevedeno delo poljske pisateljice Olge Tokarczuk (1962), klinične psihologinje in dobitnice lanskoletne literarne nagrade v Vilenici, nenadoma postane klasična »who-done-it« kriminalka s presenetljivimi obrati in (ne)pričakovanim suspenzom, ki kar kliče po filmski uprizoritvi. Vsaj zame – eno izmed najbolj prijetnih in inteligentnih branj tega leta.

Boštjan Videmšek, Bukla 103

© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.

Sorodne knjige

Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...