Penelopina preja

Recenzija Bukla

Penelopa, grški mit, ki pooseblja številne vidike ženskosti, v prvi osebi obračunava s svojim življenjem. Njena zgodba se začne v otroštvu. Sama sebe opiše kot povprečno deklino, ne tako lepo, kot je bila njena sestrična Helena (spomnimo se Troje), a ker je bila hčer premožnega kralja Ikarija, je vedela, zaradi česa bi se snubci želeli poročiti z njo. Njen mož pa je bil Odisej, velik prevarant in iznajdljivec, ki ga opeva Homerjev ep Odiseja.
V naš jezik večkrat prevedena pisateljica Margaret Atwood se je naslonila na grško mitologijo, sicer pa gre v Penelopini preji za tipično zgodbo dvornih spletk in prevar. A vse to je povedano na zelo oseben in nespletkarski način. In še modrost iz enega zadnjih poglavij, ki ji Penelopa ne zna povsem zaupati: \"Če hočemo, se lahko na novo rodimo in še enkrat poskusimo v novem življenju; piti moramo iz Reke pozabljenja, da se nam pretekla življenja izbrišejo iz spomina.\"

Žiga Valetič

© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.