Peščena gora
Joanna BatorNaslov izvirnika | Piaskowa góra |
Leto izdaje izvirnika | 2009 |
Prevod | Staša Pavlović |
Spremna beseda | Tina Podržaj |
trda vezava
20,5 x 13,5 cm
620 g
465 strani
Tip knjige
roman
Kategorije
leposlovje > leposlovni roman
poljsko leposlovje
Založnik o knjigi
Peščena gora je poetično ime za betonski blok v šlezijskem mestu Wałbrzych, kamor je umeščeno dogajanje istoimenskega feminističnega, ikonoklastičnega, jezikovno svežega in z epskim zamahom izpisanega romana Joanne Bator. Skozi številne majhne, pogosto ganljive, tople ženske zgodbe se izrisuje prepričljiv panoramski portret povojne poljske družbe z njenimi etničnimi, religioznimi, patriarhalnimi in drugimi mitologijami.
Recenzija Bukla
Poljska pisateljica (1968), ki je maja tudi gostovala v Gogini pisateljski rezidenci, se je po doktorskem študiju filozofije začasno znašla v akademskih vodah, a se je kmalu preusmerila v pisanje, kjer se je hitro uveljavila kot duhovita in pronicljiva ustvarjalka. Pogosto so ji za njena dela očitali premalo empatije do moških likov in tudi feministično ideološkost. Naslovna Peš čena gora je poimenovanje betonskega naselja v rudarskem mestu v Šleziji, kamor so se ljudje po koncu druge svetovne vojne naselili z vseh koncev Poljske. Tja pa je postavljeno tudi dogajanje tega »feminističnega, ikonoklastičnega, zelo duhovitega in z epskim zamahom izpisanega romana, ki skozi številne drobne, pogosto ganljive tople ženske zgodbe prepričljivo izrisuje panoramski portret povojne poljske družbe z vsemi njenimi etničnimi, religioznimi, patriarhalnimi in drugimi mitologijami«, trdi Tina Podržaj, avtorica obsežnega spremnega zapisa. Protagonistka romana je Dominika, neulovljivo bitje v nenehnem gibanju, ki se je kot lik (izjemno podoben pisateljici sami) v času socialistične Poljske uspešno odkrižala malomeščanstva in zaživela v skladu s svojo neukrotljivo naravo. Ogrodje pripovedi sestavljajo sami ženski liki, poleg Dominike in njene mame sta tukaj še njuni babici in druge poljske ženske, kot edini moški lik pa je prisoten lik strica z izrazito poslovno žilico in zelo kratko vestjo, ki se odlično znajde in uspeva v vsakem sistemu. Zgodba govori o nepripadanju in izstopanju v družbi, kjer je drugačnost izrazito nezaželena lastnost. Dominika se odkrito upira ženskemu svetu generacije svoje mame, ki je poleg službe kraljevala še v domačih gospodinjstvih, kaj drugega pa že ni več poznala … Protagonistka pa je (tako kot avtorica sama) sposobna videti dlje in globlje …
Renate Rugelj, Bukla 134-135
© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.