Piknik pri Hanging Rocku
Joan Lindsay
| Založba | Modrijan |
| Zbirka | Nostalgija |
| Leto izdaje | 2012 |
| ISBN | 978-961-241-626-3 |
| Naslov izvirnika | Picnic at Hanging Rock |
| Leto izdaje izvirnika | 1967 |
| Prevod | Katarina Mahnič |
| Spremna beseda | Katarina Mahnič |
| Urejanje | Julija Uršič |
mehka vezava
22 x 15 cm
380 g
227 strani
Tip knjige
roman
Kategorije
leposlovje > leposlovni roman
avstralsko leposlovje
Založnik o knjigi
Izhodišče znamenitega romana avstralske pisateljice Joan Lindsay je usodni piknik pri Hanging Rocku v Avstraliji, ko na valentinovo leta 1900 izginejo učiteljica in nekaj gojenk podeželskega kolegija. Dogodek na idilično okolje vrže madež, ki se nezadržno širi, prebuja slutnjo vseprisotnega nevidnega zla in spodjeda odnose na kolegiju, kar pripelje do novih tragičnih zapletov. Nasprotje med viktorijansko galantnostjo in krhkim svetom deklet z njihovimi medsebojnimi razmerji ter prežečo mračnostjo kot odmev spremljajo magični opisi zagonetne, dvoumne narave. Njihova izredna »fotogeničnost« je bila tudi eden od razlogov, da je leta 1975 režiser Peter Weir po romanu posnel kultni istoimenski film.
Roman Piknik pri Hanging Rocku je vsebinsko in slogovno domišljena literatura, zasnovana v slogu viktorijanske pripovedi, in tudi knjižna uspešnica, ki je burila duhove. Izginotje namreč do konca ostaja uganka, številne razprave in ugibanja pa je dodatno razvnelo razglabljanje, ali je opisani piknik resnica ali izmišljotina. K čemur jih je, nenazadnje, spodbudila tudi sama pisateljica.
Knjiga je prvotno obsegala 18 poglavij, vendar je avtorica zadnje – tisto, v katerem je pojasnila »Kolegijsko uganko« – za objavo izločila. Poglavje je bilo na njeno željo javnosti razkrito šele po njeni smrti. Integralna verzija je tako potešila radovednost ljubiteljev knjige in ponudila vpogled v pisateljski proces dela, saj je pisateljica skupaj s prvim založnikom ugotovila, da je knjiga z odprtim koncem boljša. Uspeh romana govori v prid njuni odločitvi.
Recenzija Bukla
Klasično delo sodobne avstralske književnosti, ki je morda še bolj znano po svoji istoimenski filmski priredbi režiserja Petra Weira iz leta 1975, je nastalo osem let prej, torej leta 1967, kot najbolj znano delo pa ga je napisala Joan Lindsay (1896–1984). Slogovno izdelana zgodba, ki gradi na vse bolj tesnobnem ozračju, se začne na valentinovo leta 1900, ko se skupina gojenk dekliške šole gospe Appleyard odpravi na izlet pod skalni masiv Hanging Rock, nekaj ur stran od Melbourna. Sprva nedolžen piknik prestavi v višjo prestavo v trenutku, ko udeleženci ugotovijo, da so tri dekleta in ena vzgojiteljica pogrešane, saj se niso vrnile s pohajanja po neprijazni okoliški naravi in plezanju na skalo iz naslova. Začne se iskanje, ki sprva ne obrodi nobenih sadov in tudi ko pozneje najdejo eno od deklet, jim to pri razrešitvi celotne skrivnosti ne pomaga kaj dosti, saj se ta ne spomni ničesar, kar se je dogajalo z njo, njenimi kolegicami in učiteljico. Za šolo je tragedija hud udarec, ki vodi k dramatičnemu nadaljevanju, sedemnajstim poglavjem romana pa je v posthumni izdaji leta 1987 sledilo še osemnajsto, v katerem je avtorica pojasnila skrivnost izginotja. Ne glede na to pa se je vseeno bolj uveljavila različica, ki se konča pred tem. Zimzeleno delo.
Samo Rugelj, Bukla 78
© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.
