Plitvine strahu
Vlady KociancichZaložba | Cankarjeva založba |
Zbirka | Moderni klasiki |
Leto izdaje | 2006 |
ISBN | 961-231-555-8 |
Prevod | Tina Malič |
Spremna beseda | Marko Jenšterle |
trda vezava
246 strani
Tip knjige
roman
Kategorije
leposlovje > leposlovni roman
južnoameriško leposlovje
Recenzija Bukla
Naslovna sintagma leta 1992 napisanega romana je na prvi pogled nekoliko paradoksalna prispodoba za predel delte argentinske reke Paraná, ki je ime dobila zaradi nevarne plitvine, v kateri pogosto nasedajo ladje, včasih pa tudi kiti. Opisano okolje je pisateljici Vlady Kociancich (rodila se je leta 1941 v Buenos Airesu očetu Slovencu in danes sodi med največja imena latinskoameriške literature) služilo za izhodišče zgodbe, veliko pa je pripomoglo tudi k ustvarjanju mističnega ozračja. Osrednji zaplet romana je sicer postavljen v argentinsko okolje, vendar pa nas uvodne sekvence popeljejo v italijanski Neapelj k članoma družbe tekstopiscev Ghost Lyrics, Argentincu Byrnu in Indijcu Simki. Prvi je strastni pripovedovalec zgodb, s katerimi nas vodi skozi vso knjigo. Na časovno različnih ravneh se v romanu prepletajo tri osrednje zgodbe o iskanju identitete, o zapletenih odnosih in čustvih med moškim in žensko. Kociancicheva v svoji prepoznavni poetiki (ki nedvomno veliko dolguje opusu njenih prijateljev J. L. Borgesa in A. B. Casaresa) nenehno pluje med bregovi fikcije in resničnosti, z vključevanjem medbesedilnosti in postmodernistične citatnosti pa bralca zaprede v misterij zamolčanih in prikritih dogodkov.
Plitvine strahu so v Španiji prejele nagrado Sigfrido Radaelli za najboljši roman leta 1933 in mnogi delijo mnenje, da je to najlepši roman o ljubezni in razhajanju.
Eva Vrbnjak
© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.