Pobliski
Jean Echenoz
| Založba | Sanje |
| Zbirka | Sanje. Roman |
| Leto izdaje | 2012 |
| ISBN | 978-961-274-144-0 |
| Naslov izvirnika | Des éclairs |
| Leto izdaje izvirnika | 2010 |
| Prevod | Anuša Trunkelj |
| Urejanje | Tjaša Koprivec |
mehka vezava
20 x 12,5 cm
160 g
128 strani
Tip knjige
roman
Kategorije
leposlovje > leposlovni roman
biografije in spomini
francosko leposlovje
Založnik o knjigi
Jean Echenoz, eleganten prozni mag, dovršen stilist, nosilec cenjenih odlikovanj, bržčas najrazločnejši glas svoje generacije, v Pobliske umetelno izkleše portret nedoseženega izumitelja, nesebičnega genija, preroka in vizionarja – v slepeče briljantni literarni biografiji Goncourtovega nagrajenca spregovori Nikola Tesla.
V romanu spoznamo izumitelja, rojenega pred svojim časom, upodobljenega kot Gregorja, ki je spretno izklesan literarni portret Nikole Tesle. Nadarjeni priseljenec, ki je življenje v ZDA začel kot slabo plačan pogajalec za Thomasa Edisona, je s svojimi izjemnimi izumiteljskimi darovi postal Edisonov glavni tekmec. S poglabljanjem v zapleteno Teslovo duševnost Echenoz osvetljuje tudi nepričakovana nasprotja v izumiteljevem življenju. Neustrašen, ko ga je obdajala strela, je Gregor trepetal pred žensko, ki jo je občudoval, sposoben prodreti v najbolj izmikajoče se skrivnosti visoke napetosti električnega toka pa je podlegel fantazijam strašnega orožja žarkov smrti. Nazadnje je ta človeški zvezdni utrinek, izstreljen v ameriško kulturno stratosfero, kjer si je družbeni prostor delil Johnom Pierpontom Morganom in Markom Twainom, brezbrižno zdrsnil v pozabo, kjer so bili njegova edina družba le še golobi.
Recenzija Bukla
Literarna biografija Nikole Tesle (1856–1943), morda največjega izumitelja, ki se je kdaj rodil na balkanskih tleh, je šegavo in pomenljivo pisan roman. Po eni strani osvetljuje genialnost znanstvenika in avtorja, ki je imel na svojem ustvarjalnem vrhuncu v vsakem trenutku na zalogi neskončno mnogo idej, ki jih ravno zato ni mogel pripeljati do konca in z njimi finančno uspeti, po drugi strani pa delo predstavi prestrukturiranje ameriškega kapitalizma ob koncu devetnajstega in v začetku dvajsetega stoletja, ko je elektrika (kot eno ključnih področij raziskovanja Nikole Tesle), skupaj z nafto in plinom, postala glavni energent in na površje spravila nove podjetnike, denimo J. P. Morgana, Edisona in Westinghousa, ki so, tudi po zaslugi Nikole Tesle obogateli čez vsako mero. Blišč in beda genija, ki je umrl v skromnem hotelu med golobi, katerim je razdajal poslednjo življenjsko silo, je upodobljena s tako nonšalantno zavzetostjo Goncourtovega nagrajenca Jeana Echenoza, da zasluži, da se na Teslo spomnimo vsakič, ko prižgemo luč.
Samo Rugelj, Bukla 81
© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.
