Poletje brez moških
Siri HustvedtNaslov izvirnika | The Summer without Men |
Leto izdaje izvirnika | 2011 |
Prevod | Miriam Drev |
Spremna beseda | Miriam Drev |
Urejanje | Petra Vidali |
trda vezava
19,5 x 14,5 cm
290 g
203 strani
Tip knjige
roman
Kategorije
leposlovje > leposlovni roman
ameriško leposlovje
Založnik o knjigi
V romanu Poletje brez moških si podajajo roko načitanost, humor in provokativnost, vse to izreki prevarane ženske, ustvarjalke in, konec koncev, sočutne filozofinje. Vanje se zdaj lahko vpletemo slovenski bralci in bralke, se njenemu razumevanju moških in žensk – recimo bobu bob, feministično podloženemu, vendar brez zrna obsesivnosti – pridružimo, se mu posmehnemo ali pa se ob nekaterih, vedno teoretsko podprtih, odstavkih počutimo izzvane. Najpogostejša sodba o Siri Hustvedt je »najbolj izrazito ženski glas Amerike«, najpogostejši dodatek pa »žena Paula Austerja«. Romani ameriške pisateljice, pesnice, esejistke, predavateljice ženskih študij Siri Hustvedt, (1955) so prevedeni v devetintrideset jezikov, bili so nominirani za mnoge pomembne nagrade in so mnoge tudi dobili, med drugimi Prix Femina Étranger, v slovenščini pa nismo prebrali še niti vrstice njenega dela. Njena najbolj znana in prevajana dela so: The Blindfold (1992), The Enchantment of Lily Dahl (1996), What I Loved (2003), The Shaking Woman or A History of My Nerves (2010) in The Summer without Men (2011). Vsa njena dela postavljajo vprašanja o naravi identitete in percepcije. Skoraj obsesivno jo zanima raziskovanje spolnih vlog in odnosov med spoloma. V njenem leposlovju na nedogmatičen način odzvanjajo filozofi, sociologi, literarni teoretiki, ki so tudi temelj njenega nefikcijskega dela, od Romana Jakobsona, Lacana do Julie Kristeve.
Recenzija Bukla
Siri Hustvedt (1955) je ameriška pisateljica in esejistka, ki jo pogosto predstavljajo kot soprogo Paula Austerja, s katerim tvori enega najbolj znanih ameriških literarnih parov, čeprav ima povsem zavidljivo samostojno kariero. Poletje brez moških je njen roman iz leta 2011, v katerem se nagrajeni pesnici Mii Fredericksen prek noči skoraj podre svet, saj ji mož Boris sporoči, da bi po tridesetih letih zakona želel »pavzo« (ki jo seveda začne aktivno preživljati s precej mlajšo ljubico). Mia doživi živčen zlom, po prihodu iz bolnišnice pa si začne življenje sestavljati na novo. Odpravi se v svoje rodno mesto, tam poleti začne voditi delavnico kreativnega pisanja, ki jo obiskuje nekaj deklet, se druži z materjo v domu upokojencev in se srečuje tako z novimi obrazi kot tudi tistimi, ki jih že pozna iz otroštva. Po začetni melanholiji se ji »pavza« tako vse bolj kaže kot prostor njene svobode in priložnost za osebnostno rast. Navdahnjen roman sodobne ameriške pisateljice.
Samo Rugelj, Bukla 97-98
© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.