| Naslov izvirnika | Summertime |
| Podnaslov izvirnika | Part 3 of Scenes From Provincial Life |
| Leto izdaje izvirnika | 2009 |
| Prevod | Primož Trobevšek |
| Urejanje | Marko Trobevšek |
mehka vezava
20 x 13 cm
330 g
251 strani
Tip knjige
roman
Kategorije
leposlovje > leposlovni roman
afriško leposlovje
Založnik o knjigi
Poletje (Summertime, 2009) je nadaljevanje Deških let in Mladosti, prvega in drugega dela Coetzeejevih literariziranih spominov, odvija pa se v Južni Afriki, s težiščem na sedemdesetih letih prejšnjega stoletja. Tudi podoba zrele dobe je trpka; naslikana je podobno resnicoljubno in literarno prepričljivo, kot sta bili otroštvo in mladost, po drugi strani pa so opazni znatni vsebinski in formalni premiki. Ob zares kratkih »lastnih« beležnicah na začetku in koncu se pisatelj večinoma prikazuje skozi izmišljene – mojstrsko izmišljene – intervjuje, ki jih opravlja literarni zgodovinar po njegovi smrti, in sicer pretežno z ženskami, ki so ga kdaj pobliže spoznale. Tako je knjiga zelo osebna, a obenem hladna v soočanju več perspektiv, ki omogočajo sintezo prejšnjih dveh knjig in korak naprej – korak v smeri avtorjevega dokončnega obračuna s seboj, v smeri poudarjene moralne in etične refleksije tako na osebni kot družbeni, zgodovinski ravni.
Recenzija Bukla
Coetzee (1940), južnoafriški Nobelovec, ki zadnja leta živi v Avstraliji in je dobro znan tudi pri nas (prevedena je večina njegovih ključnih del, torej romani Sovražnik, V srcu dežele, V pričakovanju barbarov ter z bookerji nagrajena Sramota ter Življenje in časi Michaela K.), nerad govori o sebi, vseeno pa se je odločil, da svoje življenje prelije v literaturo. Prvi dve knjigi literarizirane avtobiografije Deška leta in Mladost sta pri nas izšli pred tremi leti, sedaj se jima pridružuje še sklepni del trilogije z naslovom Poletje. Tega je Coetzee zastavil z intrigantnim, domišljenim konceptom: neki literarni zgodovinar raziskuje življenje že umrlega pisatelja Johna Coetzeeja v zgodnjih sedemdesetih letih, ko še ni bil družbeno priznan, in sicer tako, da dela poglobljene intervjuje z ljudmi, predvsem z ženskami, ki so bile v tem času z njim v tesnejšem, tudi romantičnem stiku. Avtobiografija kot vrhunsko realistična izmišljija.
Samo Rugelj
© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.
