Popolna akustika

Recenzija Bukla

Vsestranska italijanska novinarka in televizijska voditeljica, ki zase pravi, da je pisanje zgodb njena največja ljubezen in da vse drugo dela, ker pač mora preživeti, je v začetku pomladi obiskala tudi Ljubljano in Koper ter se s svojim bralci pogovarjala o slovenskem prevodu ene od njenih štirih knjig. Popolna akustika je roman o iskanju ljubezni, partnerskega razumevanja in tistih kratkih trenutkih sreče in popolnosti, ki so povezani z mirnostjo, ravnotežjem in popolnim zadovoljstvom v odnosu. Arno, prvoosebni pripovedovalec zgodbe, je moški v srednjih letih, čelist v orkestru slavne milanske Scale, ki tako pri svojem muziciranju kot v svojem življenju neprestano teži k popolnosti, k akustiki, v vseh stvareh. In če mu v orkestru ta akustika še nekako uspeva, se v družinskem okolju nič ne izide po njegovih popolnih načrtih. Saro, svojo ženo, prvo in zadnjo ljubezen, pozna že iz otroštva, a šele ko ta razočarana uide iz na videz idealnega zakona, ugotovi, da njene občutljive, ranjene umetniške duše nikoli ni zares poznal. V vsem tem času nekako ni premogel dovolj interesa, da bi se svoji partnerki dovolj približal, da bi poznal njene muke in trpljenje. Ko tako pred bralcem izrisuje njuno zgodbo in poskuša razumeti, zakaj je Sara pobegnila, spoznava tako sebe kot ženine travme iz otroštva in se (tako kot bralec) čudi, kako lahko nekdo toliko let z nekom živi tako blizu skupaj, pa vendar tako daleč.

Renate Rugelj, Bukla 109

© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.