trda vezava
21 x 14,5 cm
700 g
501 strani
Tip knjige
roman
Kategorije
leposlovje > zgodovinski roman
leposlovje > leposlovni roman
slovensko leposlovje
Založnik o knjigi
Roman iz prevratnih dni – kot knjigo opiše podnaslov − je bil prvič objavljen turbulentnega leta 1939. Zgodba se posveča slavnemu plebiscitu, ki je leta 1920 presekal vozel napetosti po končanih bojih za južno Koroško. Avtor, ki je stvaritvi tega kolektivnega romana posvetil temeljito raziskovalno delo, je občutljivo in živo popisal ljudi, ki jih bolj kot revolucionarizem zanima preživetje, povezuje pa jih zemlja.
Prežihov Voranc - Lovro Kuhar (1893– 1950) velja za najpomembnejšega prozaista slovenskega socialnega realizma. Glavnina njegovih del, tako v novelistični kot v romaneskni zvrsti, je nastala v obdobju med obema vojnama. Bil je aktivno vpleten v družbene in politične preobrate, dejavno udeležen že v prvi svetovni vojni, nato je sodeloval pri agitaciji za slovensko stran v koroškem plebiscitu in kasneje v evropskem komunističnem gibanju, zaradi česar je emigriral, večkrat pa je bil tudi zaprt. Temelj Prežihovega pripovednega sveta je posameznik kot del skupnosti, predvsem pa velja Prežih za pisatelja, ki je slovenskim bralcem odkril koroško pokrajino. Njegovi romani Požganica, Jamnica in Doberdob prikazujejo usode ljudi v času zgodovinskih premikov in predstavljajo spoj realističnega romana ter tradicije ljudskega pripovedništva.
Recenzija Bukla
Med zahtevnejše trenutke slovenske zgodovine sodi čas ob koncu prve svetovne vojne in po njej, ko je razpadlo Avstro-Ogrsko cesarstvo. Slovenci smo vstopili v Kraljevino SHS in leta 1920 je na Koroškem prišlo do plebiscita, ki naj bi pomagal postaviti nove državne meje. Doline okrog Velikovca in Celovca so bile razdeljene na cono A in B, rezultati so pokazali nekaj več želje po pripadnosti Republiki Avstriji celo na strani nekaterih zavednih Slovencev. Požganica, roman iz prevratnih dni, ki velja za enega ključnih kolektivnih romanov politika in pisatelja, socialnega realista Prežihovega Voranca, opisuje negotove usode ljudi sredi tektonskih družbenih sprememb, ljudi, ki jih politika obremenjuje ravno toliko kot preživetje. Avtohtona klasika, ki opazuje človeške značaje in motive, a ima obenem zgodovinsko, skoraj dokumentaristično vrednost.
Žiga Valetič, Bukla 145
© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.
