Preden zgorim
Haute Heivoll
| Založba | Zala |
| Leto izdaje | 2015 |
| ISBN | 978-961-6859-70-7 |
| Naslov izvirnika | Før jeg brenner ned |
| Leto izdaje izvirnika | 2010 |
| Prevod | Darko Čuden |
| Urejanje | Mateja Črv Sužnik, Miha Sužnik |
mehka vezava
21 x 14 cm
380 g
263 strani
Tip knjige
roman
Kategorije
leposlovje > leposlovni roman
norveško leposlovje
Založnik o knjigi
Nedelja, 4. junija 1978. Požigalec že ves mesec pustoši v Finslandu, majhnem naselju v bližini Kristiansanda. Panika v malem naselju narašča. »To je vendar noro!« si šepetajo prebivalci. Kriminalisti v sodelovanju s krajevno policijo postavijo štab v stari občinski hiši. Požigalca je treba ujeti, sledov pa je malo.
Iste nedelje krstijo v finslandski cerkvi fantka z imenom Gaute Heivoll.
S tem izhodiščem rekonstruira roman Preden zgorim dogajanje pomladi leta 1978, ki se bo izkazalo za naj obsežnejšo in najbolj dramatično poglavje požiganja na Norveškem.
Kdo požiga? Zakaj to počne?
In kaj se dogaja s fantom, ki je bil krščen prav v tistem času in vse življenje živi z zgodbami o požarih? Kaj je nastalo iz njega?
Ko Gaute Heivoll vzporedno pripoveduje požigalčevo in svojo zgodbo, razpira vprašanje možnosti, ki se ponujajo v življenju vsakega človeka: kaj bo naredil iz sebe, kaj bo postal, v katerem svetu se bo znašel … Tako roman zastavlja vprašanje tanke meje med svetoma genialnih ustvarjalcev in norih uni čevalcev.
Recenzija Bukla
Ko sem prebrala to močno zgodbo, me je zamikalo, da bi jo prebrala ponovno. Knjige, ki nas izzivajo z najbolj elementarnimi vprašanji, denimo.: »Zakaj se je to zgodilo ali zakaj je glavni protagonist ravnal tako, kot je?«, in kadar so napisane z »dobro pisavo«, so brez dvoma vredne tega. Ko preberemo zadnji stavek v knjigi, se v nas začne pisati naše nadaljevanje. Nič nenavadnega, da je roman preveden že v 22 jezikov. Pisatelj nam odpre pogled v manjše norveško mesto, kjer prebivalci poznajo drug drugega in živijo običajna življenja, če kaj takega kot »običajno življenje« sploh obstaja. Kot se izkaže tudi v tej zgodbi, očitno ne. Ne bom izdala osnovnega zapleta zgodbe, da bralec ne bo prikrajšan za bralski užitek, naj povem le to, da se bo zagotovo dotaknil lastnega samoizpraševanja, da bo pobiral v predpasnik svoje delce, da ga bo zgodba spremenila, no, le če bo odprt zanjo, kajti ona zanj je.
Sabina Burkeljca, Bukla 107-108
© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.
