Prekleta

Recenzija Bukla

Še ena uspešnica iz tujine (v sedaj že tretjem letniku zbirke Žametna Beletrina), prevedena že v 35 jezikov, je zgodba o odraščanju dveh deklic v fašistični Italiji leta 1935. Opredelimo jo kot ferrantejevsko pripoved, saj z lahkoto vlečemo vzporednice z ­Genialno prijateljico, pa ne le na področju tematike odraščanja, življenja žensk v patriarhalni družbi in moči dekliškega prijateljstva, temveč se lahko ob bok omenjeni neapeljski tetralogiji postavi tudi slogovno, pa tudi po moči čutnega pripovedovanja. Roman nas potegne v vrtinec dogajanja že na prvi strani prologa z naslovom »Ne povej nikomur«, ko smo postavljeni v zgodbo eno leto kasneje in skrivanje trupla elegantnega in predrznega mladeniča. Glavna pripovedovalka, dvanajst­letna Francesca, prihaja iz meščanske družine, vendar ob pasivnem očetu in strogi mami, ki slepo nadaljuje seksistično patriarhalno vzgojo, išče pobeg v svobodo in predvsem grajenje same sebe v družbi, ki zatre mlade deklice ob prvi krvi in jih preobrazi v pohlevna dekleta ter kasneje ubogljive žen(sk)e. Rešitev najde v pogumni Prekleti, Maddaleni, revni deklici, ki vidi družbo takšno, kot v resnici je (»Besede so nevarne, če jih izgovarjaš brez premisleka.«) in je zaradi svoje usode prisiljena, da kloni ali pa se kot samorastnik upira vsemu in vsem. Čudovita zgodba o prijateljstvu in predvsem uporu družbi ter postopni rasti poguma, ki pride s prvo krajo češenj in dozoreva vse do trenutka, ko deklici ne moreta več molčati in javno spregovorita, čeprav od njiju pričakujejo ravno nasprotno. Italijanska pisateljica je lani izdala že drugi roman, za katerega verjamem, da bo tudi kaj kmalu na slovenskem tržišču. 

Ajda Vodlan, Bukla 186

© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.