Primer Meursault
Kamel DaoudZaložba | Mladinska knjiga |
Zbirka | Roman |
Leto izdaje | 2016 |
ISBN | 978-961-01-4063-4 |
Naslov izvirnika | Meursault, contre-enquête |
Leto izdaje izvirnika | 2014 |
Prevod | Katja Šaponjić |
Spremna beseda | Gabriela Babnik |
Urejanje | Andrej Ilc |
trda vezava
21 x 14,5 cm
350 g
183 strani
Tip knjige
roman
Kategorije
leposlovje > leposlovni roman
alžirsko leposlovje
Založnik o knjigi
»Izjemen roman … Odslej se bo Camusov Tujec bral vzporedno z Daoudovim Primerom Meursault.« (Le monde des livres)
»Beseda „Arabec“ se pojavi petindvajsetkrat, ime pa ni omenjeno nobeno, niti enkrat samkrat.« Zdaj je ta arabski anonimnež, nad katerim se je v zloglasnem prizoru na plaži v Tujcu Alberta Camusa naključno znesel Meursault, končno dobil ime in s tem obraz – Musa. Sedemdeset let pozneje se njegov ostareli brat Harun končno odloči svetu razkriti drugo, doslej povsem zamolčano plat zgodbe. »Pravzaprav sem se zato naučil govoriti in pisati ta jezik; da bi govoril namesto mrtveca, da bi bolj ali manj do konca izpeljal njegove stavke.«
Ganljiva, a tudi angažirana zgodba premore vse odlike kompleksne umetnine: gre za kritični dialog s Camusom, a hkrati tudi za enkratno izpisano meditacijo o usodi konkretnega posameznika na ozadju (post)revolucionarne Alžirije.
Prvenec alžirskega novinarja Kamela Daouda (1970), ki piše za oranski Le Quotidien d\'Oran, je leta 2013 izšel v Alžiriji, leto zatem pa še v Franciji, kjer je bil nominiran za praktično vse pomembne literarne nagrade. Leta 2015 je prejel Goncourtovo nagrado za najboljši romaneskni prvenec. Po knjigi nastaja tudi film.
Recenzija Bukla
Leta 1942 je izšel Camusov roman Tujec, ena velikih klasik 20. stoletja in pomembna literarna in družbena referenca še danes, v katerem glavni junak Meursault na koncu brutalno umori Arabca brez imena, zaradi česar je obsojen na smrt. Sedemdeset let kasneje je alžirski pisatelj Kamel Daoud v svojem izjemnem prvencu Primer Meursault takratnemu umorjencu sklenil dati ime ter bralcem postreči z drugo platjo Camusove zgodbe. Umorjenčevo ime je bilo Musa, zgodbo o njem, njegovih starših in še vedno živi materi (s čimer je že v prvem stavku potegnjena vzporednica s Tujcem) pa pripoveduje njegov brat ter v pazljivo izpisanem in stilsko izbrušenem besedilu pred nami razprostre zgodbo o družini, ki jo je umor njenega družinskega člana nepovratno in usodno zaznamoval. Postmodernistično, a hkrati realistično poigravanje z že obstoječo literarno zgodbo, na katero avtor obesi svojo pripoved in jo družbeno aktualno umesti z aluzijami na sedanji čas, bo vsekakor navdušilo literarne sladokusce, roman pa obenem jasno opozarja na to, da imajo lahko velike posledice že samo pisane besede. Vrhunsko.
Samo Rugelj, Bukla 126
© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.