Pojdi na glavno vsebino
Brezplačna dostava za naročila nad 25 €
041 670 666(vsak delavnik 9h-16h)
0

Rosie Carpe

Marie NDiaye
Rosie Carpe
25,80 €

Ta knjiga pri nas ni v prodaji!


Naša spletna stran je namreč tudi informativne narave, podobno kot revija Bukla. Za več informacij o knjigi se obrnite direktno na založbo, ki je knjigo izdala (navedena na levi).

Povej naprej

Založba Modrijan
Leto izdaje 2009
ISBN 978-961-241-384-2
Knjiga je izšla s finančno podporo JAK RS.
Prevod Saša Jerele
Spremna beseda Saša Jerele

Tehnične lastnosti
trda vezava
20 x 13 cm
376 strani
Tip knjige
roman
Kategorije
leposlovje > leposlovni roman
francosko leposlovje

Založnik o knjigi

Rosie Carpe (2001) je sedmi in najbrž najlepši roman Marie NDiaye: prvine, ki jih srečujemo v vseh njenih delih, se tu združijo najbolj posrečeno in v najbogatejšo prispodobo. Pisala ga je pet let in si z njim prislužila nagrado Fémina, ki so ji jo podelili z večino glasov v prvem krogu. Kljub dokaj preprosti vsebinski zasnovi (mlada naslovna junakinja se po mnogih grotesknih doživljajih in v gmotni in duševni stiski iz pariškega predmestja odpravi na Guadeloupe, kamor se je odselila njena družina) je samo dogajanje skrajno banalno, včasih na meji logike in verjetnosti. Osrednja tema je zlo, ali natančneje zlo, ki se skriva v sprevrženi ljubezni, v zakrinkavanju brezčutnosti za ljubeznijo, sebičnosti za mehkobo, okrutnosti za dobroto; in zlo, ki preži v nemoči, strahu, trpljenju.
Ob tem se odpira eno od najokrutnejših vprašanj v romanu: »Kako naj daje tisti, ki ni prejel ničesar?« – kakor ga je izrazila kritičarka Marie-Laure Delorme. Obsojanje namreč ni slabost Marie NDiaye. Kakor pravi, se ne postavlja nad svoje like in ne pozablja, da imajo tudi najtrdosrčnejši svojo človeško plat, da smo lahko podli tudi nehote. Pa vendar. Najhujša perverznost, ki jo lucidno razkriva pisateljsko pero Marie NDiaye, je ravno dejstvo, da se sebičnost najpogosteje in najbolj izdatno napaja, kadar se zakrinkava za ljubeznijo.

Recenzija Bukla

Sedmi in najbrž najlepši roman Marie Ndiaye združuje prvine, ki jih srečujemo že v njenih prejšnjih delih. Nekateri ga razumejo kot prispodobo krvosesne odvisnosti Evrope od nekdanjih kolonij. Mlada ženska iz pariškega predmestja se v denarni in duševni stiski odpravi na Guadeloupe, kamor so se odselili njeni čustveno hladni starši, da bi po dolgih letih srečala svojega brata Lazarja. S seboj ima bolehnega šestletnega sina Titija, pod srcem pa nosi še enega otroka, čigar očeta sploh ne pozna. Nemočna, polna občutkov krivde in sramu upa, da bo brat poskrbel zanjo. Toda na letališču jo namesto njega pričaka prijazni, temnopolti Lengrand, kar zanjo pomeni le še eno razočaranje več. Pa vendar še vedno upa … Rosie ves čas išče »pravo« Rosie Carpe, svojega brata in ljubezen, dokler končno ne otopi v brezčutnem svetu. Osrednje teme romana so torej zlo, brezčutnost, sebičnost in okrutnost za krinkami dobrote in ljubezni; ter zlo, ki preži v nemoči, strahu in trpljenju. Roman, ki je navdušil kar nekaj francoskih literarnih kritikov in bralcev, je avtorica pisala pet let, zanj pa je prejela nagrado Fémina.

Daniela Šavli

© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.

Sorodne knjige

Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...