Sara in Serafina

Recenzija Bukla

Junaki Sare in Serafine se spopadajo s preživetjem v obleganem mestu. Kljub ostrostrelcem in bombnim napadom Sara, s pravim imenom Serafina, mesta noče zapustiti; nanj jo veže travma iz otroštva in nezmožnost, da bi jo presegla, pa tudi njena notranja razcepljenost, nakazana z dvojnim poimenovanjem. Avtor Sarino dilemo podaja skozi pretanjeno orisan psihološki portret. Dokumentarni slog, s katerim popisuje mestno življenje v času vojne, spominja na avtobiografsko zbirko esejev Dnevnik selitve. V svojih delih se Karahasan spogleduje z različnimi pripovednimi strategijami, na primer z žanrom grozljivega ali fantastičnega romana, z vpletanjem esejističnega diskurza in epistolarne forme ter ljudskih pripovedk, običajev in verovanj. A to so formalni dodatki; glavni adut Karahasanove proze še naprej ostaja zgodba, silen pripovedni zanos izjemne lepote.

Ana Geršak

© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.