Pojdi na glavno vsebino
Brezplačna dostava za naročila nad 25 €
041 670 666(vsak delavnik 9h-16h)
0

Sence ne gorijo

Erik Valenčič
Sence ne gorijo
18,00 € 18,00 € Prihrani 0,00 €
Za pridobitev Buklinega bonusa v vrednosti 0,54 € se prijavite ali registrirajte
Na zalogi, rok dobave 1-3 delovne dni

Povej naprej

Založba Sanje
Zbirka Sanje. Roman
Leto izdaje 2015
ISBN 978-961-274-398-7
Leto izdaje izvirnika 2015
Urejanje Tjaša Koprivec

Tehnične lastnosti
poltrda vezava
23,5 x 15,5 cm
670 g
329 strani
Tip knjige
roman
Kategorije
leposlovje > leposlovni roman

Založnik o knjigi

Erik Valenčič nas s svojim prvim romanom Sence ne gorijo sicer nagovarja na drugačen način, kot nam je pripovedal v vlogi novinarja, vendar ostaja zavezan zanimanju in ugotovitvam o vzrokih, delovanju in ciljih radikalnih skupin. Tokrat je izpostavil pojav levičarskega ekstremizma. Osrednja poanta zgodbe se skriva pod vprašanjem, kaj bi tako imenovani rdeči teror pomenil za celotno družbo. Formo fikcije, s pomočjo katere lahko opozarja na možno realnost v prihodnosti, je izbral za pripoved o skupini mladih prijateljev v eni izmed konkretno nedefiniranih zahodnoevropskih prestolnic. Povezujejo jih predvsem ideje in ideali proti prevladujočemu kapitalističnemu sistemu, ki ga doživljajo kot obliko "prikrite" diktature. Budno zaznavajo krčenje polja svobode, spretno izrabljanje represivnih zakonov in zaton svetle prihodnosti mladih. Intelektualno se opirajo na kritične teze in delovanje Situacionistične internacionale iz šestdesetih let prejšnjega stoletja, ki je opredelila družbo spektakla, v kakršni sodobna globalna ekonomija širi svoj vpliv z manipulacijo (medijskih) podob oziroma ustvarjanjem "spektaklov" in uspeva z močjo prepričevanja učinkovito nadomestiti prisilo nad ljudstvom ali pa znanstveno teorijo. Teorije urbane gverile le še pospešijo prepričanje mladih aktivistov k radikalizaciji njihovih stališč in dejanj. Od sabotaže veletrgovskega centra kot templja religije potrošništva pa do sestavljanja prvih bomb zato korak ni več velik.

Roman Sence ne gorijo ne pripoveduje le o družbenem dogajanju skozi vidik hipotetične urbane gverile, temveč tudi skozi vidik aktivistov, medijev, policije in politike. Roman ni zaključen, ampak gre za prvi od dveh delov zgodbe o občutni radikalizaciji razmer v zahodni družbi, za katero avtor verjame, da je – glede na resnične razmere okoli nas - neizbežna.

Recenzija Bukla

»Upanje počasi umira. Prihaja jeza. Od tod do organizirane urbane gverile je le še korak,« se začne roman, ki diši po priročniku. Šest mladih junakov, nabritih in za mainstream oko neprilagojenih se napaja iz situacionistične literature. Ta našo realnost vidi kot družbo spektakla, ki temelji na paradoksu. V eni osebi terja odličnega potrošnika in ceneno delovno silo. Če ste mislili, da tako zelo očitan levičarski radikalizem avtorja v novinarskem delu seva iz njegovega literarnega prvenca, ste se zmotili. Zakaj? Kot pravi avtor sam, levičarskega ekstremizma skorajda ni in zato je napisal fikcijo. V realnosti opozarja, da urbana gverila nastaja tam, kjer je v družbi nekaj zelo narobe. Zato budno spremlja kali slednje. Ker se dogaja. Pred vami je eden od možnih scenarijev. Izobraženi mladeniči se lotijo nakupovalnega središča, natančneje wc-jev in ponarejanja oglasnih letakov korporacije. Avtor v nadaljevanju, drugi del je na pol narejen, obljublja več prakse. Resda nam zdaj ponudi nekaj koristnih nasvetov, za negorečo molotovko, recimo. Ne delajte tega doma, recept ima napako. Nekaj malega, bistvenega manjka. Zanalašč. Ne zanima ga psihološki profil junakov, temveč družbe. Gosto spisan prvenec skoraj ne pusti dihati, ritem ne popušča. V družbi, kjer je vrsta za nov pameten telefon dolga in kjer so »reality showi« še vedno najbolj gledani – je branje Senc, ki ne gorijo, dobrodošlo.

Jedrt Jež Furlan, Bukla 118-119

© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.

Sorodne knjige

Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...