Pojdi na glavno vsebino
Brezplačna dostava za naročila nad 35 €
041 670 666(pon.-čet.: 8.30-16.00, pet.: 8.30-14.30)
0

Senčni ples

Alojz Rebula
Senčni ples
34,00 € 34,00 € Prihrani 0,00 €
Rok dobave 2-10 delovnih dni, na zalogi pri dobavitelju

Knjigo zavijemo v darilni papir in zavežemo s trakom. Račun prejme kupec, knjigo obdarovanec.

2,90 €


Založba Beletrina
Zbirka Beletrina
Leto izdaje 2024
ISBN 978-961-298-189-1
Leto izdaje izvirnika 1960

Tehnične lastnosti
trda vezava
21 x 15 cm
410 g
409 strani
Tip knjige
roman
Kategorije
leposlovje > leposlovni roman
slovensko leposlovje

Povej naprej

Založnik o knjigi

Roman Senčni ples (1960) doživlja nov ponatis ob stoletnici rojstva avtorja Alojza Rebule. Je še vedno živi odraz pisateljeve eksistencialne stiske v času, ko je težko prehodna državna meja ločila zamejstvo od matične domovine in je Rebuli stregla po življenju tajna policija Udba. Senčni ples pa ni le zgodba o Trstu, namišljenem naselju Šentmaver, o Silvanu Kandorju, njegovih bratih Sandru in Bertu, materi Zofiji, dijakih slovenske gimnazije, profesorju de Martinisu in njegovi hčerki Nori, slovenski renegatki brez imena, ki jo Kandor in Ardenjak imenujeta kar »hudič babji« in ki se razglaša za madžarsko emigrantko, o Grudovarju, Edvardu, užaljenem peku Maksu Vencelliju ter ostalih. Je predvsem zgodba slovenskega tržaškega človeka na intelektualnem, gospodarskem in eksistencialnem prepihu, ko je slovenski posameznik trepetal pred povratkom italijanske države, ki jo je poznal le po dvajsetletnem fašističnem raznarodovanju. Senčni ples nam prinaša univerzalno sporočilo. O tem, da je prestal test časa in presegel meje, med drugim pričajo prevodi, hrvaški iz leta 1981 Sjene koje plešu, in italijanski iz leta 2015, La danza delle ombre.

O AVTORJU

Alojz Rebula (1924–2018) je bil v Šempolaju pri Trstu rojeni pisatelj, esejist in publicist. Leta 1949 je diplomiral iz klasične filologije na Univerzi v Ljubljani, kjer je študiral tudi arheologijo in angleščino. Leta 1960 je v Rimu doktoriral z disertacijo o Dantejevi Božanski komediji v slovenskih prevodih. Do upokojitve je poučeval latinščino in grščino na višjih srednjih šolah s slovenskim učnim jezikom v Trstu. Višek Rebulovega literarnega ustvarjanja predstavljajo romani Senčni ples (1960), V Sibilinem vetru (1968), ki je v italijanskem prevodu dobil mednarodno nagrado Acerbi, in Nokturno za Primorsko (2004), nagrajen s kresnikom. Alojz Rebula je že leta 1995 prejel Prešernovo nagrado za literarni opus, leta 2009 pa je postal redni član SAZU. S soprogo Zoro Tavčar je leta 2015 objavil knjigo spominov Dve mladosti, ena ljubezen.

Recenzija Bukla

Letošnja 100. obletnica rojstva tržaškega pisatelja Alojza Rebule je odlična priložnost, da se bralce znova spomni na pomemben opus, ki ga je slovenski književnosti zapustil ta plodni literat. Največje slavje so Rebulovemu spominu priredili v rodnem Šempolaju z odkritjem plošče na njegovi rojstni hiši in bogatim kulturnim sporedom, založba Beletrina pa se je ob pomembni priložnosti odločila za ponatis – že tretji po vrsti – avtorjevega romanesknega prvenca Senčni ples. Delo je prvič izšlo leta 1960 pri Slovenski matici in nato približno vsakih dvajset let doživelo nov ponatis (1979, 2004), ob tem pa še prevod v hrvaški (1981) in italijanski jezik (2015). Gre za najbolj tržaškega med Rebulovimi romani, ki je nastal v času avtorjevega iskanja smisla zemeljske eksistence, torej v obdobju hude duhovne in duševne krize. Ob izidu njegov avtor še ni sprejel krščanstva v njegovi katoliški različici, kar se je zgodilo čez leto dni. Tokrat­na izdaja se od izvirnika nekoliko razlikuje, saj se je urednica Tina Vrščaj odločila za manjše slogovne spremembe in posodobitev (najpomembnejša je odprava predpreteklika in njegova nadomestitev z navadno preteklo obliko). Ob 100. obletnici rojstva je tako Rebula znova postavljen na slovenski literarni zemljevid, saj se ga je zadnja leta (oz. desetletja) največkrat povezovalo s Trstom in katoliško idejno sfero. Večina njegovih del je namreč izhajala pri Celjski Mohorjevi družbi, kot kolumnist pa se je do zadnjega oglašal v katoliškem tedniku Družina.

Primož Sturman, Bukla 182

© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.

Sorodne knjige

Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...