Sestra Sigmunda Freuda
Goce Smilevski
| Založba | Cankarjeva založba |
| Leto izdaje | 2012 |
| ISBN | 978-961-231-875-8 |
| Naslov izvirnika | Сестрата на Зигмунд Фројд |
| Leto izdaje izvirnika | 2010 |
| Prevod | Sonja Dolžan |
| Urejanje | Andrej Blatnik |
trda vezava
21 x 14,5 cm
460 g
288 strani
Tip knjige
roman
Kategorije
leposlovje > leposlovni roman
makedonsko leposlovje
Založnik o knjigi
Ali je Sigmund Freud delno kriv smrti svojih štirih sester v koncentracijskem taborišču? To vprašanje se zastavlja na samem začetku romana Sestra Sigmunda Freuda. Dunaj, 1938. Nacistična Nemčija je okupirala Avstrijo, doktor Sigmund Freud pa je dobil dovoljenje, da sestavi seznam ljudi, ki bodo dobili izhodno vizo in z njim iz Avstrije odpotovali v London. Freud na seznam ni napisal imen svojih štirih sester, ki so bile pozneje deportirane v koncentracijsko taborišče. Tam se ena od njih, Adolfine Freud, spominja svojega življenja in tako pred bralci oživi Dunaj druge polovice devetnajstega in prve polovice dvajsetega stoletja ter življenje Sigmunda Freuda in njegovih sester.
Makedonski pisatelj Goce Smilevski (1975) je romana Pogovor s Spinozo (2002) in Sestra Sigmunda Freuda (2010) objavil v vrsti svetovnih jezikov.
Recenzija Bukla
Še ne štiridesetletni makedonski pisatelj Goce Smilevski je za roman Sestra Sigmunda Freuda (2010) prejel nagrado Evropske unije za književnost, pred tem pa je njegov Pogovor s Spinozo (2002) prav tako dočakal prevod v številne jezike. Delo, ki razišče domače okolje in mladostna leta ene najbolj uglednih osebnosti v zgodovini znanosti, mora nujno vzbuditi pozornost, še posebej če se odpre s provokativnim uvodom, kjer izvemo, da Freud, sicer v visoki starosti, svojih štirih sestra ni dodal na seznam tistih, ki bi jih lahko rešil z Dunaja, ko so nacisti začeli preganjati družine judovskega porekla. Bralca v prvoosebnem tonu nagovori sestra Adolfine, ki je del življenja preživela v Gnezdu, bolnišnici za duševne bolezni, in s sestrskega vidika pojasni bratove strokovne nazore, njegov odnos do judovstva in religij. Navaja dogodke, ki so zaznamovali družino, ter Dunaj tistega časa, oriše pa tudi zgodovinske spremembe evropskih družb v odnosu do »norosti«. Spretno napisan roman je prikrit življenjepis z inovativnim zasukom: življenja Freudovih sester so se namreč končala v koncentracijskem taborišču.
Žiga Valetič, Bukla 79-80
© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.
