Pojdi na glavno vsebino
Brezplačna dostava za naročila nad 29 €
041 670 666(vsak delavnik 9h-16h)
0

Spomini preživele

Doris Lessing
Spomini preživele
25,00 €

Ta knjiga pri nas ni v prodaji!


Naša spletna stran je namreč tudi informativne narave, podobno kot revija Bukla. Za več informacij o knjigi se obrnite direktno na založbo, ki je knjigo izdala (navedena na levi).

Povej naprej

Založba Celjska Mohorjeva družba
Leto izdaje 2008
ISBN 978-961-218-750-7
Prevod Jože Stabej

Tehnične lastnosti
poltrda vezava
247 strani
Tip knjige
roman
Kategorije
leposlovje > leposlovni roman
britansko leposlovje

Založnik o knjigi

»Izredno in izzivalno razmišljanje o trajni nuji in vrednoti zvestobe, ljubezni in odgovornosti, tudi v časih, kakršnih še ni (bilo).« (Time)
»Zelo verjetno je, da ste kdo od ljudi, ki zdaj, po toliko letih in knjigah, prebirate Doris Lessing, da bi odkrili, za kaj pravzaprav gre. Kaj se dogaja v sodobni družbi, v njenem živčevju … in kako to vpliva na naše medsebojno življenje. Pisateljica je ena tistih ostrih in čutečih razumnikov, ki nam v zgodbah izročajo ključe svojih in naših lastnih dilem …« (Guardian)
»Briljantna je, zapeljiva in zvesta svoji domišljiji, tako da se nam zdi vsaka stopnica v vse globlje barbarstvo neizbežna in nujna. Od resničnega pomanjkanja hrane in tolp odraščajočih mladih ljudi, preko skrajnosti nekaj preostalih ‘jamarjev’ (pri njej nebotičnikarjev), nas roman pelje naprej tako dokončno prepričljivo, da se nam navsezadnje zdi šokantno, – ko stopimo iz hiše po svojih za zdaj še vsakdanjih poteh, – da promet še teče, sicer počasi, in da avtobusi le malo zamujajo.« (New Statesman)
Doris Lessing (rojena v Iranu leta 1919) je prejela Nobelovo nagrado za literaturo leta 2007. Piše romane, kratko prozo, poezijo, drame in tudi stvarna – esejistična – razmišljanja o življenju in svetu, kakor ju dojema: s pretanjenim posluhom za osebne in splošne, družbene tegobe sodobnosti in s preroško opozorilno besedo o prihodnosti, kakršna bi utegnila biti. O sebi je napisala deli Under my skin (V svoji koži) in Walking in the Shade (Hoja v senci). Je ena najbolj znanih in najbolj spoštovanih angleško govorečih pisateljic zadnjih desetletij. Dodelili so ji še mnoga druga priznanja (v Angliji, Španiji, Kataloniji …), PEN-ovo Zlato Dupontovo prizanje za življenjski prispevek sodobnemu leposlovju in še vrsto mednarodnih nagrad. Živi in piše v severnem Londonu.

Recenzija Bukla

Spomini preživele so izjemno delo, ki ga odlikujejo domiselna zgodba, mojstrsko besedišče in izjemna čustvena intenzivnost, zaradi katere ga je – četudi gladko tekočega – težko prebrati v enem dahu. Sama pisateljica je roman označila kot »poskus avtobiografije«.
Zgodba pripoveduje o nedoločni prihodnosti, v kateri je razkrajajoči se družbeni red začelo spodrivati brezvladje, nekdanje (pre)obilje pa vsesplošno pomanjkanje – čistega zraka, vode, hrane, kuriva ... Neimenovana prvoosebna pripovedovalka nam posreduje svoje spomine na to obdobje, ki so sprva ploski, omejeni le na opazovanje dogajanja skozi okno stanovanja. Kmalu pa dobijo tudi svojo globino; nenadejano se namreč pojavi odprtina v steni, ki »preživeli« omogoči vstop v drugo obliko bivanja, a tudi zaznavanja. Golo opazovanje tako nadomesti dojemanje oziroma »postopno odpiranje v spoznanje«.
Skoraj sočasno s pripovedovalkinim vstopom v »drugo dimenzijo« se v njeni dnevni sobi pojavi odraščajoče dekle Emily, ki jo skupaj z njenim ljubljenčkom Hugom tam pusti neznani moški. To vnese v roman dinamiko, čeprav gre bolj kot za dialog med njima za pripovedovalkino (avto)refleksijo. Ta Emily zelo pozorno opazuje in analizira njeno vedenje. Emily nam sprva predstavi kot osamljenega otroka, ki zaradi mučne potrebe po ugajanju in sprejemanju resnična čustva skriva za visokimi obrambnimi zidovi. Postopno pa se začne, s pomočjo svoje bistroumnosti in strastnega hrepenenja, odpirati in osvobajati.
Prav ta ženska genealogija, videna z mesta zrele ženske, ki kritično, a tudi skrajno občutljivo opisuje prehod iz deklice v žensko, je neprecenljivi in redek dar romana. V njem Doris Lessing s pretanjenim občutkom za vsakršne krivice vstopa v »osebne prizore« za steno, ki jih zaznamuje klavstrofobično, zatohlo ozračje družine. V njih se nam razkrije, kaj je izoblikovalo Emily oziroma pripovedovalko/pisateljico samo.
Poleg te individualne razsežnosti romana je enako pomembna tudi njegova univerzalna plat. Ta je na »realni« strani stene navzoča kot podoba propadajoče družbe, v kateri se ljudje združujejo v tolpe, horde in plemena. A ta futuristična vizija kljub prvotnemu vtisu apokaliptičnosti ni le mračna: zaradi vsesplošnega pomanjkanja se posameznikova vrednost nič več ne meri po njegovem ugledu in dobičku, vzporedno s trdosrčnostjo pa naraščata vzajemna pomoč in samopožrtvovalnost. Na drugi strani stene se ta dvojnost kaže kot mistična dialektika miline in anarhičnega principa »neosebnih prizorov«. Ti so za razliko od osebnih široki, svetli in zračni; namesto občutka ujetosti pa jih prežema svoboda.
Na koncu romana se oba svetova stakneta in za tiste, ki niso izgubili vere v dostojanstvo vseh in vsakogar, se pokaže »pot iz tega sesutega malega sveta v svet čisto ­drugačnega reda«.

Maša Ogrizek

© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.

Sorodne knjige

Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...