Srečni konci
Željko Kozincmehka vezava
20 x 13 cm
410 g
328 strani
Tip knjige
roman
Kategorije
leposlovje > leposlovni roman
slovensko leposlovje
Založnik o knjigi
Željko Kozinc v svojih proznih delih pogosto izhaja iz kriminalnega romana, a se zgodba prej ali slej iztrga iz žanrskih okovov, se osamosvoji in zaživi povsem nepričakovano življenje. Že začetek novega dela priča o podobni strukturi: na zabavi oglaševalskega mogotca se med ostanki pečene kozličevine znajde človeško uho. Takšen začetek pa priča še o nečem – roman je začinjen z neprikrito ironijo, ki ne prizanaša ne tistim na vrhu ne njihovim žrtvam. In ki je, kot bi lahko sklepali, le hrbtna stran patetike in sentimentalnosti, s katerima avtor barva druge robove pripovedi. Romaneskno romanje proti izhodiščnemu dejanju zgodbe, ki naj bi pojasnilo, kdo je koga spravil ob uho in zakaj se je to zgodilo, postopoma razkriva zapletene intimne odnose, ki povezujejo glavne akterje dogodka. Neva, arhitektka srednjih let, ki jo preganja neizpolnjeno materinstvo, in njen sin Daniel, ki se poskuša znajti v svetu skrhane ljubezni, sestavljata osnovni liniji zgodbe, na katero so pripeti oče, ljubimec in prijatelj, njihove vloge pa so povsem prežete in premešane, seveda ne brez razlogov in tudi ne brez zakopanih skrivnosti. Protagoniste premetava sem in tja v iskanju sidrišča, ki ni nič drugega kot želja po ljubezni in družini. Toda pot je ovinkasta, in ko se že zdi, da je cilj tik pred nosom, se izkaže, da je šlo le za optično utvaro.
Recenzija Bukla
Željko Kozinc (1939) se po romanu Votli kamen (2009) spet vrača z literaturo, v kateri tematsko nadaljuje svoja pretekla avtorska prizadevanja, pri katerih si roke podajajo različni žanrski nastavki, zapredeni v sodobno slovensko družbeno stvarnost. Kot v maniri kakega Modrega žameta, se Srečni konci sprožijo v trenutku, ko na obmorski zabavi, ki jo priredi Joe Lacotta (v Ameriki naturalizirani poslovnež s farmacevtiki Jože Lakota) z namenom, da bi od oglaševalske srenje izvlekel zmagovalni slogan za svoj novi antidepresiv, arhitektka Neva na svojem krožniku z mesom odkrije odrezano človeško uho. Odgovor na vprašanje ali je bil namen, da to odkrije ravno ona ali pa gre za naključje, spravi v tek zgodbo, kjer se mešata črni humor in ironija ter odkrivanje Nevinih življenjskih vzgibov, njen bistven del pa predstavlja tudi njen sin Daniel, ki skuša odrasti v skrhanem intimnem svetu in s svojo pripovedjo tvori drug trak zgodbe.
Renate Rugelj, Bukla 91-92
© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.