| Založba | Center za slovensko književnost |
| Zbirka | Aleph |
| Leto izdaje | 2012 |
| ISBN | 978-961-6789-28-8 |
| Naslov izvirnika | Les Cent Vingt Journées de Sodome, ou l'École du libertinage |
| Leto izdaje izvirnika | 1985 |
| Prevod | Iztok Ilc |
mehka vezava
21 x 14,5 cm
660 g
400 strani
Tip knjige
roman
Kategorije
leposlovje > leposlovni roman
francosko leposlovje
Založnik o knjigi
Pred nami je zgodba o nesramno bogatih predstavnikih oblasti, ki ne izpustjo priložnosti, da si ne bi nagrabili še več bogastva, hkrati pa se roki pravice s pomočjo podkupovanja in pajdašenja med seboj spretno izognejo. Vse njihovo početje je podrejeno užitku. Zgodba o pešici, ki izkorišča, izčrpava in se izživlja nad preostalim prebivalstvom, je po več kot dvesto letih spet aktualna. Slovenska izdaja ne bi mogla naleteti na primernejše čase.
Sade se je pri orisu svojih likov navezoval na medicino svojega časa, ki je slonela na teoriji o temperamentih. Štirije glavni junaki usterzajo štirim temperamentom: vojvoda sangviniku, škof koleriku, predsednik malanholiku, finančnik flegmatiku. Kraj dogajanja je odmaknjen grad Silling v Črnem gozdu, kar je precej očiten odmev mode takratnih gotskih romanov.
Recenzija Bukla
Sade je to knjigo – ki še danes velja za eno najbolj kontroverznih besedil – skrivoma ustvarjal, ko je bil zaprt v Bastilji; z drobno pisavo je popisal nekaj več kot dvanajst metrov dolg ozek trak, ki so ga našli v njegovi jetniški celici po padcu Bastilje, 14. julija 1789. Besedilo sestavljajo uvod in štirje deli, izpolnjeni z zgodbami pripovedovalk. Sade v njem kot kronist popisuje razvrat štirih ostarelih libertinskih oblastnežev – vojvode, škofa, predsednika in finančnika, ki se na začetku zgodbe navzkrižno poročijo s komaj doraslimi hčerami vsakega od njih, s čimer ekonomsko-kapitalske vezi okrepijo še s sorodstveno-klanovskimi. Za Sada se tako ekscesne orgije, katerih skupna os so poniževanje in podrejanje (spolno, seksualno, ekonomsko, socialno) šibkejših in oblastna razmerja perverzno bogatih libertincev, zrcalijo druga v drugi. Pri tem je pomembno, da sami svoja nagnjenja oziroma ravnanja razumejo kot »naravna«; le Naravi namreč odrejajo mesto Absoluta, medtem ko je Stvarnik zanje le »odvraten nesmisel«, pred zakoni pa jih branita ugled in premoženje, saj »bič oblasti mlati le po navadnem ljudstvu«.
Maša Ogrizek, Bukla 86-87
© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.
