Stvari, ki jih ne narediva

Recenzija Bukla

Neuman (1977) je argentinsko-španski pisatelj, ki ga v slovenščini že poznamo po epsko zastavljenem in večkrat nagrajenem romanu Popotnik stoletja ter bolj intimnem in s treh prvo osebnih perspektiv pripovedovanem delu Samogovori, s čimer se je mladi klasik že pokazal kot raznovrsten literarni ustvarjalec. V Modernih klasikih so zdaj izdali še njegovo zbirko kratkih zgodb z naslovom Stvari, ki jih ne narediva, za katero se zdi, kot da bi prišla iz pisateljske delavnice njegovega slovenskega urednika Andreja Blatnika. V njej se Neuman dokaže kot duhovit in inteligenten pripovedovalec, ki zlahka preklaplja med različnimi vsebinskimi koncepti. V središču njegovih zgodb so največkrat intimni odnosi takšnih in drugačnih parov, vendar avtor zlahka zajadra tudi drugam, recimo ko ironizira prevajanje v zgodbi Stroj za prevajanje pesmi (pesnik prejme svojo pesem, ki je prevedena v sosednji jezik, ker pa se mu zdi, da delo ni dobro opravljeno, jo da prijatelju prevajalcu prevesti nazaj v lasten jezik, da bi videl, kaj se bo zgodilo itn.) ali pa ko v skoraj borgesovsko zastavljeni Hotel gospoda predsednika, junak v hotelih, v katerih se nastani, v knjigi gostov vedno znova naleti na kritične zapise nekega N. N. ki je tu bival pred njim. Kratke zgodbe, ki bodo zlahka nagovorile tudi »cerebralce«.

Samo Rugelj, Bukla 138-139

© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.