Sušna doba
Gabriela Babnik
| Založba | Študentska založba |
| Zbirka | Beletrina |
| Leto izdaje | 2011 |
| ISBN | 978-961-242-394-0 |
| Leto izdaje izvirnika | 2011 |
| Urejanje | Mitja Čander |
trda vezava
14 x 21,5 cm
470 g
289 strani
Tip knjige
roman
Kategorije
leposlovje > leposlovni roman
slovensko leposlovje
Založnik o knjigi
Sušna doba popisuje ljubezensko razmerje, v katerem so stereotipne vloge obrnjene. Ona, dvainšestdesetletna oblikovalka prihaja iz srednjeevropskega miljeja, medtem ko je on, sedemindvajsetletni Afričan odraščal na ulici in je bil žrtev številnih zlorab. Tisto, kar ju druži, je osamljenost njunih teles, tragično otroštvo in predvsem čas harmatana, sušne dobe torej, ko tako narava kot ljubezen ne moreta zacveteti. Kmalu se umetnica zave, da praznih prostorov med njima ne ustvarjajo le barva kože in starostna razlika, pač pa predvsem njena pripadnost zahodni civilizaciji, v kateri je izgubila vse začrtane vloge – hčerke, žene in matere. Erotika ne preseže osamljenosti, potlačene skrivnosti iz preteklosti se vpletejo tudi v svet, ki se ji zdi trdnejši, bolj nedolžen. V roman se vpletajo magični realizem in fragmenti afriške politične realnost, posebno mesto pa je posvečeno tudi eni ključnih figur afriške kinematografije: senegalskemu režiserju Djibrilu Diopu Mambétyju.
Recenzija Bukla
Če je Gabriela Babnik (1979) že v svojem nagrajenem prvencu Koža iz bombaža (2007) odšla v Afriko in problematizirala poenostavljano medijsko predstavljanje Afrike, se po romanu V visoki travi (2009), v katerem je ostala na slovenskem podeželju, pri pasivni junakinji z ozkim mentalnim horizontom, v svojem najnovejšem delu Sušna doba spet vrača na črno celino, tokrat še z nekaj bolj radikalizirano družbeno-kulturno-partnersko pozicijo. Tokratna protagonista sta namreč srednjeevropejka v poznih srednjih letih, ki na afriški ulici naleti na mladega Afričana z božanskim telesom. Združi ju osamljenost njunih teles, razmerje pa počasi začne razkrivati izvore za nezmožnost komunikacije, ki ne ležijo zgolj v starostni razliki in barvi kože, temveč predvsem v različnih civilizacijah, iz katerih prihajata in v kateri je ona že povsem izgubila oziroma zapustila svojo tradicionalno žensko vlogo.
Renate Rugelj, Bukla 74-75
© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.
