Pojdi na glavno vsebino
Brezplačna dostava za naročila nad 29 €
041 670 666(vsak delavnik 9h-16h)
0

Tatovi na obisku

Jennifer Egan
Tatovi na obisku
22,70 €

Ta knjiga pri nas ni v prodaji!


Naša spletna stran je namreč tudi informativne narave, podobno kot revija Bukla. Za več informacij o knjigi se obrnite direktno na založbo, ki je knjigo izdala (navedena na levi).

Povej naprej

Založba Modrijan
Zbirka Bralec
Leto izdaje 2012
ISBN 978-961-241-664-5
Naslov izvirnika A Visit From the Goon Squad
Leto izdaje izvirnika 2010
Prevod Maja Novak
Urejanje Julija Uršič

Tehnične lastnosti
mehka vezava
20 x 13,5 cm
450 g
360 strani
Tip knjige
roman
Kategorije
leposlovje > leposlovni roman
ameriško leposlovje

Založnik o knjigi

Jeniffer Egan je v Tatovih na obisku spletla nekakšno mrežo intimnih pripovedi, v katero se je zapletel čas ameriških osemdesetih in devetdesetih let prejšnjega stoletja, nanj pa sta pripeti tudi sodobnost in bližnja prihodnost. Poglavja tako lahko beremo tudi kot samostojne zgodbe, ki sestavljajo nekakšno celovito kompozicijo, zgrajeno okoli nekoč uspešnega glasbenega menedžerja Bennieja v krizi srednjih let in njegove pomočnice Sashe, ki se poskuša ozdraviti kleptomanije, ter njunih prijateljev, sorodnikov in ljubezni. Posamezni glasovi vstopajo v knjigo s svojimi motivi in se prepletajo z osnovno melodijo, časovni preskoki iz zgodbe v zgodbo, podobno kot menjavanje različnih pripovednih slogov, pa določajo ton in ritem knjige. Glasbeni jezik tu ni naključje – rokenrol in punk sta namreč nekakšen leitmotiv, podlaga zgodbam generacij, rojenih nekje po letu 1960.
Usode protagonistov pravzaprav govorijo o večnih stvareh: človeški krhkosti in ranljivosti, mladostnih težavah, uporništvu in zagnanosti ter ogoljeni resničnosti, ki jo prinese staranje. Kajti čas je tat, od tod tudi zagonetni naslov knjige. Pisateljica je tako na vzorcu med seboj prepletenih osebnih zgodb zajela duha časa in psihološki portret celotnih zadnjih štirideset let, skupaj z dobrim desetletjem prihodnosti, ki je – tako kot preteklost – pravzaprav (že) tu. Pronicljivo, toplo in tudi s humorjem. Prava mala mojstrovina torej, nad katero so se navdušili tako bralci kot kritiki.

Recenzija Bukla

Lani je minilo sto let od smrti Josepha Pulitzerja (1847–1911), madžarsko-ameriškega izdajatelja časopisov, ki je pri svojih časnikih vpeljal tehniko t. i. novega žurnalizma (s katero so novinarske teme začeli obdelovati na bolj literaren način, včasih tudi bolj »rumen«) in proti koncu devetnajstega stoletja postal ena od vodilnih osebnosti ameriških demokratov, saj se je z vsemi silami boril proti velekapitalistom in korupciji. Njegovo ime je danes najbolj povezano z vsakoletnim podeljevanjem Pulitzerjevih nagrad, ki se je začelo nekaj let po njegovi smrti, leta 1917, in čeprav gre večinoma za nagrade za različne novinarske dosežke, ki vsako leto v Ameriki pritegnejo veliko medijske pozornosti, Pulitzerjeve nagrade podeljujejo tudi za najboljše leposlovne in neleposlovne knjige.
S to nagrado nagrajeni romani so znani in prevajani tudi pri nas. Iz tretjega tisočletja smo, denimo, dobili zbirko zgodb Tolmač tegob indijsko-ameriške pisateljice Jhumpa Lahiri (nagrada 2001, sl. prevod 2009), Middlesex Jeffreyja Eugenidesa (nagrada 2003, sl. prevod 2004), Cesto Cormaca McCarthyja (nagrada 2007, sl. prevod 2008) in Kratko čudovito življenje Oscarja Waa dominikansko-ameriškega pisatelja Junota Diaza, pri katerem so avtorjeve opombe pod črto »organska nit, ob kateri se stika dogajanje romana« ­(nagrada 2008, sl. prevod 2009), iz desetletja poprej pa še Ure Michaela Cunnighama, ki se dogajajo v treh vzporednih časovnih obdobjih, Ameriško pastoralo Philipa Rotha, Ladijske novice Annie Proulx in Tisoč akrov Jane Smiley.
S Pulitzerjevo nagrado so tako pogosto nagrajena konceptualno nenavadna dela in nekaj podobnega bi lahko rekli tudi za delo Tatovi na obisku Jennifer Egan, ki nima klasične romaneskne strukture in ki je nagrado dobilo leta 2010. Če se sprva zdi, da se bo zgodba vrtela okoli dveh likov, zasnovanih na začetku, najprej kleptomanke Sashe, ki zaradi svoje slabe točke obiskuje psihiatra, s katerim razdelujeta vzgibe za njene impulzivne kraje, ki jo potem spravijo v razne težave, in pa glasbenega menedžerja Bennija, ki mu je Sasha poslovna pomočnica, medtem ko se je Benny znašel v tipični krizi srednjih let, z otrokom iz prejšnjega zakona, in s svojevrstnim poživilom v obliki zlatih ostružkov, ki si jih stresa v kavo za večjo spolno moč, se delo v nadaljevanju obrne k drugim likom. Ti so na razne, bolj ali manj neposredne načine povezani z junakoma, ki sta predstavljena na začetku romana, bodisi da so to Bennijevi prijatelji iz mladosti ali pa njihovi otroci, ki skupaj in s pomočjo glasbe (ta je nekakšna druga rdeča nit tega dela) poustvarjajo urbano stvarnost zadnjih desetletij. Delo, pri katerem so se kresala mnenja kritikov, ali sploh upravičeno nosi naziv roman, pa je nedvomno prepričljivo v svojem upodabljanju človeške umrljivosti in krhkosti, še posebej pri likih, za katere je na površini videti, da imajo vse, v svojem notranjem bistvu pa so (morda tudi zato) še bolj ranljivi.

Samo Rugelj, Bukla 79-80

© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.

Sorodne knjige

Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...