Tramvaj 83
Fiston Mwanza MujilaZaložba | Modrijan |
Zbirka | Bralec |
Leto izdaje | 2018 |
ISBN | 978-961-287-102-4 |
Naslov izvirnika | Tram 83 |
Leto izdaje izvirnika | 2014 |
Prevod | Katja Zakrajšek |
mehka vezava
20 x 13 cm
216 strani
Tip knjige
roman
Kategorije
leposlovje > leposlovni roman
afriško leposlovje
Založnik o knjigi
Tramvaj 83 opisujejo kot ›džezovski roman‹. Zgrajen je iz ponavljanj in variacij, ne le zgodbenih prvin in posameznih pasaž, ampak v svoje mnogozvočje vpleta ter dostikrat igrivo in ironično preoblikuje celo množico literarnih, kulturnih in zgodovinskih aluzij in reminiscenc, preigrava vsakovrstne klišeje o Afriki, improvizirane variacije pa zadenejo tudi jezik. Mwanza Mujila v silovitem besednem izbruhu preigrava najrazličnejše lege – od najvulgarnejših do poetičnih in celo kvazibibličnih – in spotoma ustvari povsem svoj domišljijski besednjak, zlasti za označevanje različnih kategorij prebivalcev Mestne države, ki jih vse poti vodijo v osrednji bar – Tramvaj 83. Tamkajšnja množica sama po sebi postane kolektiven protagonist, ki bolj ali manj razglašeno komentira dogajanje, vse od dejanj Generala oporečnika (vrednega potomca žlahtnega rodu grotesknih upodobitev oblastnikov v afriškem, zlasti kongovskem romanu 20. stoletja) pa do prizadevanj pisatelja Luciena, da bi napisal literarno delo, v katerem bi zajel nekaj bistvenega o afriški zgodovini in sodobnosti. Vse to na ozadju hrušča vlakov, ki ropotaje po stari kolonialni železnici tovorijo robo za dobičkarje z vseh vetrov zemeljske oble. Sredi vsega tega hrušča in dostikrat ubrisanih prigod protagonistov se izlušči refleksija o tem, kako naj literatura sploh premišljuje družbeno stvarnost, v kateri se zdi literatura odveč.
Recenzija Bukla
Tramvaj 83 je lokal, v katerem se ob robustnih džezovskih zvokih nekje v ekvatorialni Afriki srečuje babilonska mešanica ljudi: otroci in njihove mame samohranilke, pretkani trgovci z dragimi kamni, lastniki rudnikov, umazani rudarji, (pre)mlade prostitutke, boemski ustvarjalci, podkupljivi državni uradniki ter priseljeni koristolovci z vseh vetrov in zgodovinskih križišč. Dežela je definirana kot Mestna država in bi lahko predstavljala postkolonialni Kongo oziroma njegovo glavno mesto Lubumbashi, kjer se je rodil Fiston Mwanza Mujila, sicer v avstrijskem Grazu živeči pisatelj, ki je za roman prejel vrsto nagrad. Z razkošnimi naštevanji in večnimi ponavljanji prikaže direndaj sodobne Afrike v slogu, ki posnema eklektičnost in improvizacijo džeza. Spremljamo zgodbo dveh starih prijateljev, ki jima avtor nadene imeni diametralno nasprotnih pomenov; prvi je nekdanji marksist Rekviem, prevarant, ki svoje posle, povezane z rudniki, ureja na ulici, v lokalu in pretežno ponoči, drugi pa zgodovinar in pisatelj Lucien, ki bo morda izdal svojo prvo knjigo. Dogajanje je bogato, a ob vsem mrgolenju se v resnici ne zgodi veliko. Lokal kot metafora za svet, ki hiti – na mestu.
Žiga Valetič, Bukla 146
© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.