Pojdi na glavno vsebino
Brezplačna dostava za naročila nad 25 €
041 670 666(vsak delavnik 9h-16h)
0

Transatlantik

Colum McCann
Transatlantik
17,95 € 17,95 € Prihrani 0,00 €
Za pridobitev Buklinega bonusa v vrednosti 0,54 € se prijavite ali registrirajte
Na zalogi, rok dobave 1-3 delovne dni

Povej naprej

Založba Sanje
Zbirka Sanje. Roman
Leto izdaje 2015
ISBN 978-961-274-318-5
Naslov izvirnika Transatlantic
Leto izdaje izvirnika 2013
Prevod Maja Ropret
Urejanje Tjaša Koprivec

Tehnične lastnosti
poltrda vezava
23,5 x 15 cm
480 g
260 strani
Tip knjige
roman
Kategorije
leposlovje > leposlovni roman

Založnik o knjigi

Leto 1919. Mlada letalca John Alcock in Arthur Whitten Brown v Novi Fundlandiji celita rane pravkar končane morije s pripravami na polet, ki po pristanku v irski šoti obvelja za prvi neprekinjeni prelet Atlantika. Leto 1845. Temnopolti suženj in pisatelj Frederick Douglass iz Amerike prispe na Irsko, kjer naj bi pridobival moralno in finančno podporo za svoje abolicionistično gibanje, tam pa ga pričaka država mnogoterih odtenkov, nejasnih verskih, narodnostnih in družbenih razmerij in dvoumnosti, predvsem pa od lakote utrujen, obubožan belopolti narod. Leto 1998. Ameriški senator George Mitchell se znova, kot že tolikokrat, loči od svoje mlade družine, da bi na drugi strani Atlantika, v irskem mirovnem procesu, preštevilne interese, neodpustljive tragedije in neskončne pomene uravnovesil v en sam, za vse sprejemljiv, trajen irski mir.

Tri zgodovinske osebnosti, tri različna obdobja irske in svetovne zgodovine. Colum McCann jih prek štirih generacij žensk istega rodu na obeh straneh Atlantika – Lily, Emily, Lottie, Hannah – s precizno občutljivostjo in tiho silovitostjo stke v zgodbo o ljudeh, ki jih tok zgodovine zanese v nepričakovane smeri, in trenutkih, ki kljub svoji neznatnosti zmorejo vzvalovati čas, prostor in spomin. Zgodbe o intimnih hrepenenjih, bolečinah, radostih, postavljenih ob bok usodnih zgodovinskih mejnikov.

Recenzija Bukla

Roman, ki ga obliva Atlantik, s svojimi valovi besed briše, kar je bilo, hkrati pa naseljuje novo s starim. Zgodbe, ki so se zgodile, so še zmeraj žive, utripajo v času, ki je, četudi čas, ki je, tega noče in ne ve, piše v uvodnem motu knjige. »Nekega jutra se zbudiš v zavijanju severnomisurijske zime, že naslednji hip si na palubi transatlantske križarke, potlej si sam v Rimu, teden za tem si v Barceloni …« Prelivajo se stoletja, a roka, ki je pisala ta roman, je napisala eno samo brezčasno zgodbo, četudi se zgodbe odvijajo v različnih stoletjih, desetletjih. Avtor na enem izmed meni ljubih mest pravi: »Ni bog ve kakšna modrost, a starejša ko sem, bolj verjamem, da našega življenja ne sestavlja čas, temveč svetloba.« Svetloba, ki jo najdemo v lepoti besed, sveti tudi v Transatlantiku. Pot tja čez je zato mnogo lepša, skoraj bi se mi zapisalo lažja. Človek pač težko zleze iz svoje kože.

Sabina Burkeljca, Bukla 109

© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.

Sorodne knjige

Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...