Upanje
Ante Tomić| Založba | V. B. Z. |
| Zbirka | Izbrana dela hrvaške književnosti |
| Leto izdaje | 2025 |
| ISBN | 978-961-7083-19-4 |
| Naslov izvirnika | Nada |
| Leto izdaje izvirnika | 2024 |
| Prevod | Dušan Čater |
trda vezava
21,5 x 13,5 cm
300 g
164 strani
Tip knjige
humor, satira, parodija
Kategorije
leposlovje > leposlovni roman
hrvaško leposlovje
Založnik o knjigi
Kaj se zgodi, ko na jadranski otoček naplavi begunca iz Sirije?
Zgodi se ljubezen in zgodijo se čudeži. Zgodijo se spori, ki jim sledi sprava. Reši se bankrot in nastanejo najboljši čevapčiči daleč naokoli.
Ante Tomić v romanu Upanje razprostre galerijo zanimivih in raznovrstnih likov z vseh koncev sveta (med njimi se za vzorec znajdejo tudi Slovenci), ki jih valovi usode zanesejo na otoček pod okriljem svete Marjete – zaščitnice plodnosti. S prepoznavno pripovedno lahkotnostjo in izostrenim občutkom za človeške značaje mojstrsko krmari med stereotipi, predsodki ter bolj ali manj prijetnimi resnicami sodobnega sveta.
Spoznamo podjetnega otoškega policista, ki zaporniške celice preuredi v turistične sobe, profesorja filozofije, ki razlaga, da so čevapčiči ali kebabi (poimenovanje je pač odvisno od regije) pravzaprav del sredozemske dediščine, božansko lepega sirijskega migranta, deležnega poželjivih pogledov mladih otočank, lastnika jahte na robu bankrota, zakonski par z gorečo željo po naraščaju … in razposajenega osla, ki z glasnim riganjem oznanja vsako novo ljubezensko združitev.
Tomićev neprekosljivi adut je humor, s toplino in ironijo spreminja pogled na težavne življenjske situacije, in pri tem ohranja upanje, da se za vsako težavo skriva tudi rešitev.
o avtorju
Ante Tomić (1970, Split), hrvaški pisatelj, novinar in filmski scenarist, je avtor več uspešnih in večkrat ponatisnjenih romanov in kratkih zgodb. Novinarsko pot je začel pri časopisu Slobodna Dalmacija, za katerega še vedno redno piše kolumne, od leta 2001 pa dela pri Jutarnjem listu.
Tomić se je proslavil z romanom Kaj je moški brez brkov (prev. Đurđa Strsoglavec, VBZ, 2003; izvirna izdaja 2000), ki je doživel več ponatisov in bil prirejen za gledališko predstavo (HNK Zagreb, režija Aida Buković). Leta 2003 je izšel roman Nič nas ne sme presenetiti (prev. Aleš Čar, VBZ, 2003), tudi ta roman je doživel filmsko adaptacijo, režiser Rajko Grlić je po njem posnel film z naslovom Karaula (2006). Tomićev ustvarjalni tok se v naslednjih letih nadaljuje z naslednjimi deli: Veliki šoping (kratke zgodbe, prev. Dušan Čater, VBZ, 2006), Klasa optimist (zbirka kolumn, 2004), Ljubav, struja, voda, telefon (roman, 2005), Krovna udruga i druga drama (drame v soavtorstvu z Ivico Ivaniševićem, 2005), Građanin pokorni (kratke zgodbe, 2006), Dečko koji obećava (izbrane kolumne, 2009), Čudo u Poskokovoj Dragi (roman, 2009), Vegeta blues (novela, 2009), Nisam pametan (izbrane kolumne, 2010), Punoglavci (roman, 2011), Veličanstveni Poskokovi (roman, 2014) in Upanje (Nada, 2024). Sodeloval je tudi pri pisanju scenarijev za televizijo in film.
Kljub uspešni pisateljski poti Tomić ni opustil novinarstva, za reportaže in kolumne je prejel nagrado Hrvaškega novinarskega društva (1996 in 2005). Za literarno ustvarjanje je bil leta 2006 nagrajen s kiklopom (za kratke zgodbe Građanin pokorni).
Recenzija Bukla
Ante Tomić (1970), v Splitu rojeni pisatelj, novinar, kolumnist in scenarist, sodi med najbolj znane sodobne hrvaške avtorje. Pri nas ga poznamo predvsem po prevodih romanov Nič nas ne sme presenetiti in Kaj je moški brez brkov ter zbirke kratke proze Veliki šoping. Njegov prepoznaven slog je mešanica satire, družinske drame in balkansko-dalmatinske groteske. Z romanom Upanje nas avtor izkrca na odmaknjen dalmatinski otok, kamor neko noč naplavi mladega sirskega begunca, ki je lep kot igralec v turški nadaljevanki. Otoško življenje, kjer vsakdo pozna vsakogar in kamor je življenje naplavilo tudi marsikoga drugega, teče počasneje, toda človeški značaji, strasti, hrepenenja, usode in protislovnosti niso nič drugačni kot kjerkoli drugje. Skozi roman, ki se iskri od žlahtnega humorja, se sprehodi pisana galerija otočanov in turistov. Med njimi izstopata sveta Marjeta, lokalna zavetnica, ki na priprošnjo osrečuje pare brez otrok, in preroški osel, ki po legendi zariga, ko se kakšen par na otoku preda ljubezenskemu aktu. Se bo v pisani lokalni skupnosti našel prostor tudi za mladega begunca? Lahko tudi on kaj prispeva in kaj dobi, čeprav naj bi bil zaprt v zaporu, ki se poleti spremeni v turistični apartma, in čakal na deportacijsko spremstvo s celine? Tomić, kot novinar znan po ostrih satiričnih kolumnah, je v tem romanu mnogo toplejši, prizanesljivejši in bolj optimističen.
Maja Črepinšek, Bukla 192
© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.
