V pričakovanju barbarov

Recenzija Bukla

Z delom V pričakovanju barbarov, v domišljenem prevodu Jureta Potokarja, ki je prevedel že njegov romaneskni prvenec V srcu dežele, Slovenci dobivamo Coetzeejev peti roman. Tudi to delo, ki je nastalo leta 1980, je avtorju prineslo kar nekaj nagrad, med njimi tudi nagrado CNA,  najvišjo nacionalno nagrado Južne Afrike.
Roman je napisan kot alegorija in se dogaja v imaginarnem Cesarstvu v nedoločljivem času in prostoru, v nakakšni \"univerzalizirani\" verziji Južne Afrike. Osrednji lik in pripovedovalec romana je neimenovani Upravnik, mirovni sodnik, ki opravlja rutinske zadeve v zvezi z oskrbovanjem garnizina in se prepušča svojemu lagodnemu življenju, iz katerega ga predrami prihod surovega polkovnika Jolla iz zloglasnega Tretjega biroja, nekakšne tajne policije. Joll pripotuje iz oddaljene prestolnice zaradi domnevne grožnje bližajoče se vojne s sosednjimi nomadskimi plemeni, t. i. barbari. Z brutalnim mučenjem izvablja priznanja iz \"vojnih ujetnikov\", da bi upravičil nujo načrtovane gonje proti njim. Upravnik se od takega ravnanja sicer distancira, a se mu ne postavi odkrito po robu. Njegov odpor, poleg človeške prizadetosti, poganja predvsem želja po vzpostavitvi prvotnega stanja. Po odhodu Tretjega biroja zaradi občutka krivde in sočutja vzame k sebi mučeno barbarsko dekle, ki jo čez nekaj mesecev v spremstvu dveh vojakov in vodiča odpelje na pot proti severu, nazaj k njenim ljudem. Ob vrnitvi je spoznan za sovražnika in sam postane žrtev javnega ponižanja in mučenja.
Tleča grožnja napada \"barbarov\", ki je navzoča skozi ves roman, se proti koncu razplamti v histerijo in množično izseljevanje. Namesto pričakovanga napada mesto uklešči zima, a tesnobni strah vztraja naprej. Iztek romana nam tako ne ponudi odrešujoče katarze, ampak mračno spoznanje, da vsako \"civilizirano\" ljudstvo potrebuje svoje \"barbare\" za samodoločitev. Razmerje med obojimi, ne glede na to, ali gre za Upravnikovo dobrohotno vzvišenost ali Jollovo militantno surovost, saj sta oba, kot na koncu romana spozna sam Upravnik, \"dve plati imperialne vladavine\", je onstran dialoga. \"Tisti drugi\" ostanejo, tako kot telo barbarskega dekleta, ki ga je Upravnik želel ljubiti, nerazumljeni in nedostopni.  

Če vam je ta knjiga všeč, preberite še knjige Sramota, Življenje in časi Michaela K. ter V srcu dežele.

Maša Ogrizek

© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.