Vaba

Recenzija Bukla

Lani je izšla Albaharijeva knjiga izbranih kratkih zgodb Besede so nekaj drugega, ki so že postale del kanona srbske literature, ob tem pa so bile pripovedi – ki izpisujejo »umetniško resnico neme pesmi, kateri besede niso več premalo, ampak že odveč« – prevedene v kar petnajst jezikov. Leta 1997 je pisatelj za stalno odšel v prostovoljni eksil v Kanado, kjer še naprej ­raziskuje odnos do svojih korenin. Delno avtobiografski kratki roman Vaba že sodi v to obdobje. V njem skuša prvosebni pripovedovalec skozi študij in analizo magnetofonskih posnetkov svoje matere razvozlati uganko lastne pripadnosti in zgodovine. V gosto pisani teksturi se pisec sooča z različnimi ovirami, saj se pred njim razgrinja množica med seboj izpodrivajočih in celo nasprotujočih si spominov, najprej materinih, zatem njegovih, avtorjevih, potem pa še tistih iz druge roke, torej rodbinskih zgodb in kolektivnega spomina. Končno pa se v vse to vriva še vsakdanje življenje v novi ­domovini. Za literarne ­sladokusce.

Samo Rugelj

© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.