Vojna in vojna
László KrasznahorkaiZaložba | Cankarjeva založba |
Leto izdaje | 2015 |
ISBN | 978-961-282-129-6 |
Naslov izvirnika | Háború és háború |
Leto izdaje izvirnika | 1999 |
Prevod | Marjanca Mihelič |
Urejanje | Ana Ugrinović |
trda vezava
20,5 x 14,5 cm
600 g
392 strani
Tip knjige
roman
Kategorije
leposlovje > leposlovni roman
madžarsko leposlovje
Recenzija Bukla
Velika Susan Sontag je morda najbolj vplivnega madžarskega avtorja Lazsla Krasznahorkaija označila za »mojstra apokalipse, ki ga je moč postaviti ob bok Gogolju in Melvillu«. In Vojna in vojna je dejansko (post)apokaliptični roman, ki s svojo neprizanesljivo neposrednostjo, lucidno temačnostjo, distopijo duha in telesa ter nevrotično naracijo v slogu velikanov svetovne literature bralcu krči dihalne poti, dviguje srčni utrip in razžira želodec.
Vojna in vojna je zgodba o potovanju proti koncu. Sebe in sveta. O potovanju, ki ni stvar izbire, ampak spleta nesrečnih okoliščin, kjer vsak korak stopi še niže, kot se zdi, da je nizko sploh mogoče stopiti, ne da bi bila, to je največje mojstrstvo tega dobesedno filmskega knjižnega dela, kakor koli načeta etična substanca glavnega junaka, madžarskega intelektualca Korima.
Ta v arhivih odkrije pomemben zgodovinski dokument izpred premnogih stoletij, v katerem je nadvse podrobno opisana pot štirih srednjeveških popotnikov iz Bližnjega vzhoda prek Krete do Benetk in naprej do Gibraltarja, s katerimi se Korim poosebi in od njih prevzame nalogo priti do (nedoločenega in namenoma skrajno konfuznega) konca poti. Ko Korim, o čigar preteklosti vse do zadnje črke romana ne izvemo tako rekoč ničesar, zato smo ves čas soočeni s posledicami, ne da bi vsaj približno poznali vzroke zanje, dobi v roke čudežno arhivsko gradivo, ga neznanci premlatijo kot psa, on pa, zmeden in ubog, pobegne v New York. Tam ga – seveda – čaka grobo soočenje naturalizma in nadrealizma temne strani meseca v skoraj stripovsko pikolovskem slogu.
Sledi razpad na pogon – tudi za bralca – fizično utesnjujoče tesnobe, ki niha med trilerjem in psihološko grozljivko in ves čas ustvarja suspenz, ki temelji na odsotnosti kakršnega koli oprijemljivega motiva ali »sklicateljskih oprimkov«, na katere bi se lahko ob prebujenem sočutju in poosebitvi lahko ujeli. Posledično vse do konca z »junakom« z nogami, zataknjenimi v okove neozdravljivih travm, nihamo nad prepadom zgodovinskega in osebnega spomina, ki v rokah manipulantov ustvarja nove in nove odtenke teme.
Dodano vrednost mojstrovini vseh mojstrovin madžarskega radikalnega avtorja, ki je prejel Man Bookerjevo nagrado in bil nominiran tudi za Nobelovo nagrado za literaturo, daje veličasten, skoraj poetičen prevod Marjance Mihelič.
Boštjan Videmšek, Bukla 115
© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.