Vojna nima ženskega obraza
Svetlana Aleksijevič
| Založba | Goga |
| Zbirka | Goga |
| Leto izdaje | 2020 |
| ISBN | 978-961-277-273-4 |
| Naslov izvirnika | U vojny ne ženskoe lico |
| Prevod | Jani Rebec |
trda vezava
20 x 13 cm
412 strani
Tip knjige
roman
Kategorije
leposlovje > leposlovni roman
Založnik o knjigi
Nobelova nagrajenka Svetlana Aleksijevič je s to knjigo ustvarila pretresljiv mozaik izpovedi, vtisov, spominov in pričevanj žensk, ki so se v drugi svetovni vojni borile na vzhodni fronti.
»Ne pišem o vojni, ampak o človeku v vojni. Ne pišem zgodovine vojne, ampak zgodovino čustev,« je o svojem delu zapisala beloruska avtorica in novinarka Svetlana Aleksijevič (1948), prejemnica Nobelove nagrade v letu 2015. Po drugi svetovni vojni je v Sovjetski zvezi družbene diskurze obvladovala podoba pogumnega in požrtvovalnega (moškega) junaka, ki se brez strahu podaja na bojišče, pripravljen, da v imenu višjih idealov žrtvuje življenje. Toda ta knjiga je pogumno zamajala uveljavljeni nacionalni mit in pokazala, da je imela vojna tudi drugo, zamolčano plat. Mozaik izpovedi, vtisov, spominov in pričevanj žensk je v necenzurirani obliki prvič izšel šele v času perestrojke, leta 1985, in predstavlja prvi del dokumentarno-umetniškega cikla »Glasovi utopije«, v katerega se uvršča tudi v slovenščino že prevedena Černobilska molitev.
Recenzija Bukla
Svetlana Aleksijevič (1948) je beloruska novinarka, aktivistka in pisateljica, ki je leta 2015 prejela tudi Nobelovo nagrado za literaturo, v kolektivni literarni spomin pa se je zapisala s svojim dokumentarističnim literarnim pripovednim stilom, ki ga je povzela po beloruskem pisatelju Alesu Adamoviču. Vojna nima ženskega obraza je njeno prvo delo, s katerim je utemeljila svoj način pisanja. Prvič je izšlo leta 1985 (v slovenščino je prevedena kasnejša, dopolnjena izdaja), z njim pa se je avtorica podala na težko pot: lotila se je namreč ženskega pogleda na drugo svetovno vojno, pri čemer je ni zanimal (moški) zunanji, herojski, junaški vidik, temveč intimna, čustvena, vsakdanja ženska perspektiva. Mnoge (sovjetske) ženske so bile namreč v drugo svetovno vojno vključene na različne položaje, od bolničark do tankistk in ostrostrelk, njihove iskrene, strašljive in naturalistične izpovedi pa je Svetlana Aleksijevič povezala v mnogoglasno dramatično deročo reko, ki je ena najbolj nazornih vojnih kronik, kar jih je mogoče prebrati, obenem pa tudi ena najučinkovitejših protivojnih knjig, kar jih obstaja.
Samo Rugelj, Bukla 158
© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.
