Vrnitev v Barsaloi

Recenzija Bukla

Po Beli Masajki, prvem romanu mlade Švicarke, v katerem opisuje svojo zaljubljenost in težavno življenje med kenijskimi domorodci, je sledilo nadaljevanje Zbogom, Afrika, ko tudi ljubezen ni zmogla premostiti kulturnih razlik. Zdaj pa smo od Corinne Hofmann dobili še \"tretji del masajke\" z naslovom Vrnitev v Barsaloi. S svojim knjižnim založnikom in snemalcem se je po več letih znova odpravila obiskat svojo afriško družino in prijatelje, saj je zelo pogrešala bivšo taščo, L\\\'ketingovo mamo, hkrati pa je želela videti, kako se na kenijskih lokacijah odvija snemanje filma po njeni prvi knjigi. Deželo, v katero je s strahom vstopala, je komaj prepoznala, na vsakem koraku je bil viden tehnološki napredek in njegove dobre, pa tudi slabe plati. Njen bivši mož, zdaj že vnovič poročen, ni bil več tradicionalni vojščak, pač pa je prevzel številne evropske navade in bil sploh bolj razumevajoč kot včasih. Tašča in domačini, veseli njenega obiska in daril, so se začetnih zadregah vse dni toplo in prijazno družili.

Renate Štrucl

© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.