Pojdi na glavno vsebino
Brezplačna dostava za naročila nad 25 €
041 670 666(vsak delavnik 9h-16h)
0

Vsi sveti

Cees Nooteboom
Vsi sveti
24,94 €

Ta knjiga pri nas ni v prodaji!


Naša spletna stran je namreč tudi informativne narave, podobno kot revija Bukla. Za več informacij o knjigi se obrnite direktno na založbo, ki je knjigo izdala (navedena na levi).

Povej naprej

Založba Cankarjeva založba
Zbirka Nova Evropa
Leto izdaje 2007
ISBN 978-961-231-638-9
Prevod Tanja Mlaker

Tehnične lastnosti
trda vezava
385 strani
Tip knjige
roman
Kategorije
leposlovje > leposlovni roman
nizozemsko leposlovje

Recenzija Bukla

Roman Vsi sveti je meditacija o času, ki nas kot končna bitja bistveno določa. Avtor svoja pretanjena razmišljanja podaja skozi pripoved o Arthurju Daanu, brezdomem popotniku, ki je pred desetimi leti v letalski nesreči izgubil ženo in sina. Daane je po eni strani popolnoma svoboden, saj nima ne službe, ne doma, ne družine. A prav zato, ker nima središča, ki bi zamejevalo in osmišljalo njegovo bivanje, se njegove misli brezmejno raztezajo. To se zrcali tudi v sami formi romana, ki je napisan kot dolg, enakomeren tok misli.
Glavnina romana se dogaja v Berlinu, kmalu po padcu zidu. V tem mestu, ki je s svojo travmatsko zgodovino eden od enakovrednih protagonistov romana, ima Daane druščino zvestih prijateljev. Kipar Victor, filozof Arne ter znanstvenica in lastnica male galerije s fotografijami Zenobia tako kot on živijo samotarsko življenje. Ritualizirano druženje v gostilni pa je nekakšna protiutež njihovi izkoreninjenosti. Ta skupinica ekscentričnih likov pisatelju obenem zagotavlja »alibi« za obsežna razglabljanja o umetnosti, filozofiji in znanosti, ki pa so vsa uglašena na osrednjo temo romana: na zgodovino oziroma čas sam.
To je najbolj izrazito pri glavnem liku romana, kamermanu Arthurju Daanu. Daane po »uradni dolžnosti« snema dokumentarce, predvsem iz kriznih žarišč. Njegov intimni projekt pa je beleženje anonimnega sveta pojavov, ki ga želi na ta način obvarovati pred izginotjem. Že mnoga leta namreč po vsem svetu nabira najrazličnejše podobe minljivosti, da bi jim, paradoksalno, poklonil večnost. Ta njegov donkihotovski boj s končnostjo je metafora tragične lepote človeškega obstoja. »Edini junaki ste vi. Mi nismo prav nič junaški,« pravi skrivnosten »angelski zbor«, katerega glas se občasno na kratko vključuje v glavni tok pripovedi.
Arthurjevo brezciljno potepanje po Berlinu se na sredini romana nenadoma prekine, ko po naključju spozna mlado Elik, ki pripravlja doktorsko disertacijo o manj znani srednjeveški španski kraljici Urraci. Elik ga silovito pritegne k sebi, s tem pa v njegovo življenje, pa tudi v sam roman, ponovno vstopijo barve in nekoliko živahnejši ritmi. Abstraktna razmišljanja se zgostijo v (ljubezensko) zgodbo, kar ponovno zaneti že nekoliko upehano bralsko motivacijo.
Čeprav sta si v mnogočem povsem različna, Elik in Arthurja druži globoka ranjenost, zaradi katere sta izgubila stik z življenjem: Arthur se je melanholično odmaknil od njega, Elik pa se je povsem zaprla in svoje meje napadalno brani. Njun odnos je zato skrajno zapleten; ljubezen, ki bi ju lahko rešila, pa uničujoča.
Roman Vsi sveti je obsežno in zahtevno delo. Naslov je dobil po krščanskem prazniku, ki je posvečen spominu na umrle, a je močneje kot z mrtvimi povezan z živimi. In zdi se, da se v tem skriva tudi sporočilo romana. Vse minulo nam je nedosegljivo, saj ga ni mogoče razumeti zunaj trenutka v času, ko se je dejansko zgodilo. Raziščemo lahko le naš odnos do njega. A v preteklosti se ne smemo predolgo zadrževati. Ali kot pravi Elik: »Preveč preteklosti uniči vse živo.«

Maša Ogrizek

© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.

Sorodne knjige

Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...