Vzpon

Recenzija Bukla

Kaj bi storili, če bi izvedeli, da je bila hiša, v kateri ste preživeli velik del življenja, med drugo svetovno vojno dom zagrizenega visokega častnika SS? Bi se počutili tako, kot da so toliko let kasneje vaše dobro znane prostore obiskali duhovi nekdanjih najemnikov in bi hiša, v kateri ste nekoč živeli in jo imeli radi, začela razkrivati svoje srhljive skrivnosti? Sloviti belgijski pisatelj Stefan Hertmans (1951), ki ga v slovenščini že poznamo po romanih Tujka ter Vojna in terpentin, je naredil to, kar zna najbolje: potegnil je za nit zgodbe, ki se mu je ponudila, in ji sklenil slediti, kamorkoli ga bo že pripeljala. Prav zato je njegov roman Vzpon (iz leta 2022) spretno zasnovan preplet detektivskega iskanja, pisateljske domišljije in (avto)biografije, ob tem pa osupljiv portret neke notranjosti, v kateri enako močno odzvanjata preteklost in sedanjost. Ko skuša odgovoriti na vprašanje, kdo se v resnici skriva za sliko fanatičnega flamskega nacionalista in razvpitega privrženca tretjega rajha Willema Verhulsta, se pokaže še nekaj dragocenejšega: portret njegove žene ­Mientje in njene skoraj nerazložljive ljubezni do Willema, čeprav je obenem obsojala njegova dejanja. Ob branju dnevnikov, strastnih pisem in zbiranju spominov tistih, ki sta jim zakonca Verhulst spremenila življenja, se Hertmansov pripovedovalec v Vzponu povzpne skozi njegovo in njuno nekdanjo hišo od kleti do podstrešja, vse od najtemnejših globin do najsvetlejših višin sveta in človeške duše. 

Samo Rugelj, Bukla 183-184

© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.